Evropska komisija je predstavila nov strateški pristop k raziskavam in inovacijam na področju kmetijstva, gozdarstva, podeželja in prehranskih sistemov. Cilj je pospešiti pot od raziskav in razvoja do dejanske uporabe novih rešitev na terenu in s tem okrepiti konkurenčnost, odpornost in trajnost evropskega agroživilskega sektorja.
Novi pristop združuje dva povezana okvira: AgRI 2040, ki se osredotoča na kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja, ter Food 2040, namenjen prehranskim sistemom, vključno z ribištvom in akvakulturo. Oba bosta podprta s sredstvi EU v okviru programa Obzorje Evropa za obdobje 2028–2034 ter ustreznimi deli Evropskega sklada za konkurenčnost.
Od laboratorija do trga
Komisija želi predvsem zmanjšati vrzel med znanstvenimi dosežki in njihovo uporabo v praksi. Pri razvoju rešitev naj bi zato tesneje sodelovali raziskovalci, podjetja, kmetje, gozdarji, podeželske skupnosti in drugi uporabniki.
Večji poudarek bo na preizkušanju in prilagajanju inovacij dejanskim razmeram ter njihovem širjenju na trg. To naj bi pomagalo tudi zagonskim podjetjem, hitro rastočim podjetjem in malim ter srednjim podjetjem, da bi obetavne tehnologije hitreje prenesli iz razvojne faze v uporabo.
Med primeri rešitev, ki jih izpostavlja komisija, so pridelki, odpornejši proti suši in ekstremnim temperaturam, hitrejše odkrivanje rastlinskih bolezni, bolj trajnostna zaščita rastlin ter digitalna orodja za učinkovitejšo rabo vode in drugih virov.
Osem področij za kmetijstvo in šest za prehranske sisteme
Okvir AgRI 2040 bo med drugim obravnaval tla in agroekosisteme, rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, bioekonomijo, večnamenske gozdove, podeželska območja in agroživilske vrednostne verige. Pomembno mesto bodo imeli tudi digitalizacija, umetna inteligenca in robotika.
Food 2040 bo zajemal lokalno prilagojene prehranske sisteme, zdravo in trajnostno prehrano, učinkovito rabo virov in zmanjševanje onesnaževanja, prehransko okolje in opolnomočenje potrošnikov, širjenje inovacij in novih poslovnih modelov ter ribištvo in akvakulturo.
Oba okvira povezuje šest skupnih prednostnih nalog: konkurenčnost ter razvoj zagonskih in hitro rastočih podjetij, prehranska varnost in odpornost, naravni viri in krožnost, varnost hrane in krme ter prehrana in zdravje, pravičnost ter globalno sodelovanje.
Inovacije kot odgovor na vse več pritiskov
Komisija agroživilski sektor vidi kot strateško pomemben za prehransko varnost, delovna mesta, konkurenčnost in strateško avtonomijo Evrope. Hkrati se sektor sooča s podnebnimi spremembami, omejenostjo virov, geopolitično nestabilnostjo, pomanjkanjem delovne sile in znanj, spreminjanjem potrošniških navad ter vse močnejšo globalno konkurenco.
Novi strateški pristop naj bi zato raziskave in inovacije bolj neposredno usmeril v reševanje teh izzivov ter zagotovil, da znanstveni dosežki ne ostanejo v laboratorijih, temveč se pretvorijo v rešitve, ki jih je mogoče uporabljati in širiti v praksi.
Naslednji pomemben korak bo konferenca EU AgRI 2040, ki bo 24. in 25. septembra potekala v Bruslju. Na njej bodo predstavniki agroživilskega sektorja ter raziskovalne in inovacijske skupnosti razpravljali o prihodnjih prednostnih nalogah evropskih raziskav in inovacij.
