Slovenija je leta 2025 v države zunaj Evropske unije izvozila več kot 190.000 ton odpadkov, uvozila pa skoraj 121.000 ton. Podatki Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), ki je analiziral carinske deklaracije Fursa, kažejo na nadaljevanje rasti izvoza odpadkov, medtem ko se je njihov uvoz zmanjšal.
Med najpogosteje izvoženimi odpadki so bili gorivo, pripravljeno iz odpadkov (RDF), odpadna plastika, papir in karton ter odpadne kovine. Skupna količina izvoženih odpadkov je bila za 3,5 odstotka večja kot leta 2024. Še izraziteje se je povečal izvoz nekaterih vrst odpadkov. Količina izvožene odpadne plastike in RDF je bila skupaj približno sedem odstotkov večja kot leto prej.
Odpadna plastika vse bolj proti Turčiji in Aziji
Posebno izstopa odpadna plastika. Leta 2025 je bilo iz Slovenije oziroma prek slovenskih carinskih izpostav v tretje države izvoženih več kot 52.000 ton odpadne plastike, leta 2024 pa dobrih 50.000 ton.
Največ odpadne plastike je bilo namenjene v Turčijo, kamor je bilo izvoženih več kot 31.000 ton, več kot dvakrat toliko kot leta 2024, ko je količina znašala dobrih 15.000 ton. Druga najpomembnejša destinacija je bila Malezija, kamor je bilo izvoženih dobrih 13.000 ton, sledile pa so druge azijske države, med njimi Indonezija in Vietnam.
Trend je pomemben tudi v daljšem časovnem obdobju. IRSOP ugotavlja, da se je količina izvožene odpadne plastike v primerjavi z letom 2021 povečala za 52 odstotkov, število izvoznih deklaracij pa za 62 odstotkov. Po spremembi pravil o pošiljanju plastičnih odpadkov po letu 2021 so azijske države sprva skoraj izginile s seznama prejemnic, vendar se je ta trend obrnil že leta 2022.
Izvoz papirja se je podvojil
Precejšen skok je bil zabeležen tudi pri odpadnem papirju. V tretje države je bilo leta 2025 izvoženih skoraj 30.000 ton odpadnega papirja, medtem ko ga je bilo leto prej slabih 15.000 ton.
Povečal se je tudi izvoz odpadnega tekstila, z okoli 1.700 ton leta 2024 na približno 4.400 ton leta 2025.
Pri RDF ostaja glavna destinacija Bosna in Hercegovina, kamor se je ta vrsta odpadkov izvažala izključno. Bosna in Hercegovina in Srbija sta bili sicer skupaj namembni državi za več kot 77 odstotkov izvoznih deklaracij.
Več izvoza, manj uvoza
Medtem ko izvoz odpadkov narašča, se je njihov uvoz v Slovenijo zmanjšal. Leta 2025 je bilo vloženih 4.162 uvoznih deklaracij, kar je približno 15 odstotkov manj kot leto prej. Količina uvoženih odpadkov se je zmanjšala za približno pet odstotkov, z nekaj manj kot 127.000 ton leta 2024 na nekaj manj kot 121.000 ton leta 2025.
Največ je bilo uvoženih odpadnih kovin, papirja in barvnih kovin. Manj je bilo tekstilnih vlaken in ribiških mrež ter odpadne električne in elektronske opreme. Ponovno so se v Slovenijo uvažali tudi odpadni svinčevi akumulatorji.
Uvoz je v letu 2025 prihajal iz 33 držav, sedem več kot leto prej. IRSOP pri tem opozarja na poseben pojav: slovenska podjetja se v nekaterih primerih pojavljajo kot prejemniki oziroma uvozniki odpadkov, končna namembna država pa je druga članica EU, med drugim Avstrija, Madžarska, Italija ali Nemčija. Inšpektorat meni, da bi bilo pri takšnih pošiljkah treba preveriti način izpolnjevanja spremljajoče dokumentacije za čezmejno pošiljanje odpadkov.
Slovenija tudi tranzitna točka za odpadke
Podatki kažejo, da Slovenija pri čezmejnih tokovih odpadkov ni zgolj izvorna ali ciljna država. V izvoznih deklaracijah se slovenska podjetja pojavljajo tudi kot pošiljatelji odpadkov iz drugih držav, predvsem Italije in Avstrije. Velik delež deklaracij na slovenskih carinskih izpostavah je bil sicer povezan z italijanskimi izvozniki, predvsem pri odpadni plastiki in kovinah.
Dolgoročni podatki kažejo na rast izvoza. V primerjavi z letom 2021 se je količina izvoženih odpadkov povečala za 33 odstotkov, število izvoznih deklaracij pa za 54 odstotkov. Vrste najpogosteje izvoženih odpadkov pri tem ostajajo podobne: kovine, barvne kovine, RDF, plastika, papir in karton ter tekstilni odpadki.
Podatki tako kažejo na vse intenzivnejše čezmejno trgovanje z odpadki. Pri tem posebej izstopa rast izvoza odpadne plastike v Turčijo in azijske države, medtem ko se domači uvoz odpadkov zmanjšuje. Za okoljsko inšpekcijo pa ostaja pomembno tudi vprašanje sledljivosti pošiljk in pravilnosti dokumentacije, zlasti pri tokovih, pri katerih Slovenija nastopa kot vmesna država.
