Avgusta so se nadaljevale aktivnosti glede predloga za evropski dan spomina na žrtve nesreč pri delu.
Izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxana Mînzatu je ob 70. obletnici tragedije v Marcinellu podala izjavo o predlogu za uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve nesreč pri delu. 8. avgusta 1956 je namreč v požaru v premogovniku Bois du Cazier v Marcinellu v Belgiji umrlo 262 delavcev 12 narodnosti, med njimi največ Italijanov. Večina jih je v Belgijo prišla v iskanju dela in boljšega življenja.
Vsakdo, ki odide na delo, bi se moral z dela varno vrniti domov. To je temeljna zaveza, ki jo Evropska unija dolguje delavcem. Od nesreče v Marcinellu se ta zaveza ni spremenila, prav tako ne odgovornost za njeno izpolnjevanje.
Na pozive Evropskega parlamenta in več držav članic se je Evropska komisija odločila predlagati uvedbo vsakoletnega evropskega dneva spomina na žrtve nesreč pri delu, ki bi ga obeleževali 8. avgusta.
Ta dan ne bi bil namenjen zgolj spominu na tiste, ki so izgubili življenje v tragediji v Marcinellu in drugih tragičnih nesrečah pri delu. Vsako leto bi predstavljal tudi priložnost za ponovno potrditev evropske zavezanosti preventivi in za utrditev prizadevanj, da bi odpravili nesreče in smrti, povezane z delom, v vseh sektorjih in vseh državah članicah.
Kljub napredku pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev pri delu vsako leto v Evropski uniji več kot 3.000 delavcev izgubi življenje v nesrečah pri delu, ocenjuje pa se, da jih več kot 170.000 umre zaradi bolezni, povezanih z delom. Varne in zdrave delovne razmere so zato ključnega pomena. Zapisane so v Pogodbi o Evropski uniji in Evropskem stebru socialnih pravic ter predstavljajo eno od osrednjih zavez, ki jih mora zagotavljati pravična, konkurenčna in socialna Evropa.
Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu opredeljuje ključne izzive in strateške cilje na področju varnosti in zdravja pri delu ter predstavlja ukrepe in instrumente za njihovo obravnavo v prihodnjih letih.
V ospredju je predvidevanje in obvladovanje sprememb v novem svetu dela, pri čemer je poudarek na zagotavljanju varnih in zdravih delovnih mest v času digitalnega, zelenega in demografskega prehoda.
Strateški okvir obenem spodbuja pristop »vizija nič« (Vision Zero), katerega cilj je odprava smrtnih primerov, povezanih z delom, v Evropski uniji. Prednostno je tudi posodabljanje pravil EU glede nevarnih kemikalij, zlasti z namenom preprečevanja raka ter bolezni reproduktivnega in dihalnega sistema. Poleg tega je pozornost namenjena krepitvi pripravljenosti na morebitne prihodnje grožnje za zdravje.
Od zaveze k preventivi do varnejšega delovnega okolja
Zaveza, da se mora vsak delavec z dela varno vrniti domov, ni le evropsko politično sporočilo, temveč tudi izhodišče za vsakodnevno upravljanje varnosti in zdravja pri delu v organizacijah. Fit media/Zelena Slovenija podjetjem pri tem ponuja podporo pri prehodu od formalno vzpostavljenih sistemov k njihovemu dejanskemu delovanju v praksi. Z diagnostičnimi orodji za oceno sistema upravljanja VZD, psihosocialnih tveganj in dejanske varnostne prakse lahko organizacije prepoznajo vrzeli, skrita tveganja in razkorak med tem, kar je zapisano, kar zaznavajo zaposleni, in tem, kar se v organizaciji zares dogaja. Na tej podlagi je mogoče določiti prednostne ukrepe ter sistematično krepiti preventivo, varnostno kulturo in odpornost organizacije. Pomemben del tega pristopa je tudi Stičišče znanja za VZD, ki povezuje podjetja in strokovnjake ter omogoča izmenjavo dobrih praks in preverjenih rešitev. Tako spomin na žrtve nesreč pri delu ne ostaja zgolj dejanje spomina, temveč postaja tudi spodbuda za konkretno preventivno delovanje – z jasnim ciljem, da se vsaka delovna nesreča prepreči, kjer je to mogoče, in da se vsak delavec varno vrne domov.
