Raziskava Skills in Practice 2026, ki jo je izvedlo podjetje Skills Base, prinaša vpogled v dejansko uporabo podatkov o veščinah v velikih organizacijah in predstavlja enega redkih primerov raziskav na področju »skills-based transformation«, ki ne temelji na anketah ali namerah vodstev podjetij, temveč na analizi dejanskih operativnih podatkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako uspešne organizacije v praksi uporabljajo podatke o kompetencah in veščinah zaposlenih za sprejemanje kadrovskih in poslovnih odločitev ter katere značilnosti ločujejo zrele sisteme upravljanja veščin od manj razvitih pristopov.
Raziskava je zajela več kot 44.000 uporabnikov in približno 3,9 milijona podatkovnih točk, povezanih z ocenjevanjem in upravljanjem veščin. Analizirane organizacije so predvsem iz skupine velikih podjetij, med njimi številna iz seznama Fortune 500, in delujejo pretežno na severni polobli. V raziskavo so bila vključena podjetja različnih panog, kot so informacijska tehnologija, inženiring, industrijska proizvodnja, finančne storitve, zavarovalništvo, zdravstvo, telekomunikacije, prometna certificiranja in športna analitika.
Raziskovalci so posebno pozornost namenili gostoti arhitekture veščin, pokritosti zaposlenih z ocenami, stopnji potrjevanja ocen s strani nadrejenih, pogostosti ponovnih ocenjevanj ter načinom uporabe podatkov za pridobivanje vpogledov in sprejemanje odločitev.
Visok interes zaposlenih za razvoj veščin
Med najpomembnejšimi ugotovitvami raziskave je podatek, da interes zaposlenih za razvoj veščin presega njihovo trenutno raven usposobljenosti. Najvišje izražen interes je bil v povprečju približno 25 odstotkov višji od najvišje ocenjene ravni znanja. To kaže na pomemben razvojni potencial zaposlenih in organizacijam omogoča boljše načrtovanje izobraževanj, mentorstev in notranje mobilnosti.
Kakovost podatkov je odvisna tudi od ustreznega upravljanja
Raziskava je pokazala tudi, da kakovost podatkov o veščinah ni odvisna zgolj od njihove količine, temveč predvsem od ustreznega upravljanja. V podrobneje analiziranem vzorcu je bilo v povprečju 41,4 odstotka ocen veščin potrjenih s strani nadrejenih, pri nekaterih organizacijah pa je ta delež dosegal celo 97 odstotkov. Avtorji raziskave ugotavljajo, da organizacije z višjo stopnjo zrelosti postopoma uvajajo vse več nadzora in validacije podatkov, saj so ti ključni za načrtovanje nasledstev, notranjo mobilnost in strateško upravljanje kadrov.
Redno posodabljanje podatkov ključno za uspešen pristop k razvoju veščin
Pomembna ugotovitev se nanaša tudi na ažurnost podatkov. Povprečni interval ponovnega ocenjevanja veščin je znašal 9,5 meseca, mediana pa šest mesecev. Organizacije, ki iz podatkov o veščinah ustvarjajo največjo vrednost, jih obravnavajo kot živ operativni sistem in ne kot enkratno evidenco. Redno posodabljanje podatkov se je izkazalo za enega ključnih dejavnikov uspešne uporabe pristopa, temelječega na veščinah.
Spremlja se predvsem tehnične, operativne veščine
Ena najbolj izstopajočih ugotovitev raziskave je struktura spremljanih veščin. Kar 94,4 odstotka vseh evidentiranih veščin predstavljajo tehnične oziroma t. i. »hard skills«, medtem ko mehke veščine predstavljajo le manjši delež. To nakazuje, da organizacije sisteme za upravljanje veščin uporabljajo predvsem za spremljanje konkretnih, operativnih in delovno relevantnih znanj, ne pa predvsem za splošne kompetenčne modele.
Zrelejše organizacije podatke o veščinah koristijo kot podporo odločanju
Raziskava je analizirala tudi način uporabe podatkov. Ugotovljeno je bilo, da zrelejše organizacije podatkov o veščinah ne uporabljajo zgolj za administrativne namene, temveč za pridobivanje vpogledov in podporo odločanju. V povprečju je bila ena od približno petih aktivnosti povezana z analizo podatkov in ustvarjanjem novih spoznanj, kar kaže na prehod od zbiranja podatkov k njihovemu strateškemu izkoriščanju.
Uporaba umetne inteligence za neposredno vrednost
Posebno pozornost so raziskovalci namenili tudi uporabi umetne inteligence. V obdobju osmih mesecev se je uporaba vgrajenih funkcionalnosti umetne inteligence povečala za 4,4-krat, in sicer brez dodatnih usposabljanj ali promocijskih aktivnosti. To kaže, da zaposleni umetno inteligenco uporabljajo predvsem takrat, ko jim prinaša neposredno vrednost pri vsakodnevnem delu.
Strateški pristop k razvoju veščin
Avtorji raziskave zaključujejo, da uspešna okolja za upravljanje veščin temeljijo na podrobnih in delovno relevantnih modelih kompetenc, visoki pokritosti zaposlenih, rednem preverjanju in posodabljanju podatkov, ustreznem sistemu validacije in aktivni uporabi podatkov za sprejemanje odločitev. Raziskava zato potrjuje, da pristopa, temelječega na veščinah, ni smiselno obravnavati kot enkratnega kadrovskega projekta, temveč kot celovit operativni model za razvoj in upravljanje delovne sile.
Kako vam lahko pomagamo?
Trajnostne kompetence in veščine postajajo ključni del sodobnih kompetenčnih modelov in nujen pogoj za dolgoročno uspešnost organizacij. Podjetja, ki želijo učinkovito nasloviti zakonodajne zahteve, trende in pričakovanja deležnikov, potrebujejo zaposlene, ki razumejo trajnostne izzive in jih znajo vključiti v vsakodnevne procese ter odločitve. Ko trajnostnost postane del kompetenčnega okvira vseh zaposlenih, lahko organizacija resnično uresničuje svojo strategijo, dosega zastavljene cilje in razvija kulturo odgovornosti ter inovativnosti.
Akademija Zelena Slovenija vas pri tem podpira s strukturiranim razvojem trajnostnih kompetenc. Pomagamo vam pri krepitvi znanj in veščin ključnih ciljnih skupin – od nadzornih in upravnih organov ter poslovodstva do vodij in strokovnih profilov na področju trajnostnosti. Skupaj z vami gradimo kompetenčno močne, agilne in trajnostno usmerjene organizacije, pripravljene na prihodnje izzive.
