Slovenija je leta 2025 z domačo proizvodnjo pokrila 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev, kar je občutno manj kot leto prej, ko je ta delež znašal 97,1 odstotka. Na padec so vplivale predvsem manj ugodne hidrološke razmere in nižja proizvodnja hidroelektrarn, dodatno pa tudi zmanjšano obratovanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ).
Z ugotovitvami Poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025, ki ga je pripravila Agencija za energijo, se je na svoji seji seznanila tudi vlada. Poročilo poleg elektroenergetike obravnava še trg zemeljskega plina, oskrbo s toploto, obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in varstvo odjemalcev.
Večji pomen domačih virov in odpornosti sistema
Podatki o energetski bilanci kažejo na večjo odvisnost Slovenije od uvoza električne energije. Pri izračunu domače proizvodnje je upoštevana polovica proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki pripada Sloveniji.
Na zmanjšanje proizvodnje v letu 2025 so pomembno vplivale hidrološke razmere in posledično nižja proizvodnja hidroelektrarn. Vpliv je imelo tudi zmanjšano obratovanje TEŠ po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
Poročilo opozarja na širše strukturne spremembe v energetskem sektorju, ki zahtevajo usklajen razvoj proizvodnih zmogljivosti, omrežne infrastrukture in prožnosti sistema ter učinkovitejšo rabo energije.
Ob nadaljnjem povečevanju proizvodnje iz obnovljivih virov bo zato po oceni pristojnega ministrstva pomembno zagotavljati tudi stabilnost elektroenergetskega sistema, zadostne proizvodne zmogljivosti in zmanjševanje odvisnosti od uvoza.
Energetska varnost ob geopolitičnih tveganjih
Razmere na energetskih trgih in povečana geopolitična negotovost po navedbah ministrstva dodatno poudarjajo potrebo po raznolikem in odpornem energetskem sistemu. Pri prihodnjem razvoju bo treba usklajevati razogljičenje z zanesljivostjo oskrbe, konkurenčnimi cenami energije in energetsko varnostjo.
To pomeni nadaljnji razvoj domačih nizkoogljičnih virov, krepitev elektroenergetske infrastrukture, izboljševanje učinkovite rabe energije ter zagotavljanje zadostne prožnosti sistema. Cilj je energetski sistem, ki bo manj izpostavljen nihanjem na trgih in odvisnosti od uvoza.
