Nemčija izgublja privlačnost za naložbe v čiste tehnologije, medtem ko jo pri privabljanju zelenih industrijskih projektov prehitevata Španija in Madžarska. Med ključnimi razlogi so cenejša čista energija, državne spodbude in večja odprtost do kitajskega kapitala, piše Financial Times.
Podatki bruseljskega inštituta Bruegel kažejo, da je Nemčija od leta 2017 pritegnila okoli 27,5 milijarde evrov zaključenih in tekočih naložb v čiste tehnologije. Med njimi sta tudi Teslina tovarna v bližini Berlina in prva evropska tovarna kitajskega proizvajalca baterij CATL. Francija je v tem obdobju pritegnila okoli 6,1 milijarde evrov.
Toda od leta 2021 se je slika začela spreminjati. Madžarska je od takrat pritegnila približno 16,5 milijarde evrov, Španija pa 10 milijard evrov naložb v čiste tehnologije. Obe državi sta tako Nemčijo potisnili na tretje mesto.
Pomemben dejavnik so stroški energije. Španija ima dostop do obilice relativno poceni obnovljive energije, medtem ko so se cene energije v Nemčiji po ruski invaziji na Ukrajino močno zvišale. Industrijska proizvodnja v Španiji je od leta 2018 rasla približno trikrat hitreje od povprečja evrskega območja.
Zgovoren je tudi primer Volkswagnovega podjetja PowerCo, ki je za 3 milijarde evrov vredno tovarno baterij izbralo Valencio in ne Nemčije.
Po ocenah Bruegla bodo pri preoblikovanju evropske industrijske krajine pomembno vlogo poleg cen energije igrale tudi državne subvencije, industrijska politika in vse večji stroški ogljičnih izpustov. Med državami, ki bi lahko v prihodnje pridobile še več zelenih naložb, inštitut izpostavlja tudi Švedsko in Portugalsko.
Pomemben dejavnik je tudi odnos do kitajskega kapitala. Madžarska in Španija sta med drugim pridobili velike naložbe podjetja CATL v Debrecenu in Zaragozi.
Spremembe prihajajo v času hitre elektrifikacije evropskega gospodarstva. Obnovljivi viri so leta 2025 prvič proizvedli 30 odstotkov evropske električne energije in tako presegli fosilna goriva. EU pa želi uporabo električne energije še bistveno povečati. Delež elektrifikacije v ogrevanju, prometu in industriji naj bi se do leta 2040 povečal s sedanjih 23 na 46 odstotkov.
