Cene zemeljskega plina in nafte se zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu še naprej zvišujejo. V ospredju so skrbi zaradi motenj pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Perzijskega zaliva in negotovosti v Hormuški ožini, piše Der Standard.
Cena evropskega zemeljskega plina je v torek dosegla najvišjo raven od začetka vojne v Iranu. Referenčna cena plina TTF za dobavo čez mesec dni je na amsterdamski borzi poskočila na 71,70 evra za megavatno uro, kar je skoraj tri odstotke več kot dan prej.
S tem je cena plina presegla ravni, zabeležene na začetku konflikta, ko je marca za kratek čas presegla 70 evrov za megavatno uro. Za primerjavo: leta 2022 je po prekinitvi ruskih dobav ob začetku vojne v Ukrajini cena plina začasno presegla 300 evrov za megavatno uro.
Vse več skrbi zaradi LNG
Najnovejšo rast cen spodbuja predvsem strah, da bi bile dobave LNG iz območja Perzijskega zaliva dalj časa motene. Razmere so se zaostrile po novih medsebojnih vojaških napadih ZDA in Irana.
Dodatno negotovost povzročajo incidenti v Hormuški ožini, eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz energentov. Po navedbah podjetja Marisks sta bila nedavno z neznanimi izstrelki zadeta dva tankerja za prevoz surove nafte, britanski organ za pomorsko varnost UKMTO pa je poročal tudi o novem napadu na tanker.
Vpliv na trg ima tudi podaljšanje omejitev pri dobavi LNG iz Katarja. Po navedbah strokovnjaka nemške Commerzbank Normana Liebkeja so bile omejitve dobav v Evropo in Azijo podaljšane še za en mesec. Tveganje za nadaljnjo rast cen zato ostaja visoko.
Nafta nad 92 dolarjev
Vzporedno z zemeljskim plinom se draži tudi nafta. Cena severnomorske nafte Brent je v torek dosegla 92,55 dolarja za 159-litrski sod, pozneje pa se je ustalila pri okoli 92,18 dolarja. To je skoraj dva odstotka več kot dan prej.
Naftni trg je negotov tudi zaradi vprašanja, kako dolgo bo trajal konflikt med ZDA in Iranom. Po ocenah analitikov trenutno ni znakov, da bi se običajen promet skozi Hormuško ožino v bližnji prihodnosti v celoti normaliziral, zato ostaja pritisk na cene navzgor.
Na energetske trge dodatno vpliva vojna v Ukrajini. Novi napadi na rusko naftno infrastrukturo zmanjšujejo ponudbo nafte in predvsem dizelskega goriva.
Če se bodo motnje v Hormuški ožini nadaljevale, bi lahko bile posledice za evropske cene energentov še precejšnje, saj območje predstavlja ključno prometno pot za svetovno trgovino z nafto in LNG.
