Skillsoft je leta 2025 izvedel globalno raziskavo Global Skills Intelligence Survey, s katero je želel ugotoviti, kako dobro so organizacije pripravljene na prihodnje poslovne izzive in kakšno vlogo imajo pri tem kompetence zaposlenih.
Raziskava je zajela 1.000 strokovnjakov s področja upravljanja človeških virov (HR) ter razvoja in učenja zaposlenih (L&D) iz Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Nemčije in Avstralije. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanjem kompetenčnih vrzeli, pripravljenosti zaposlenih na spremembe ter uporabi podatkov o kompetencah pri sprejemanju poslovnih odločitev.
So kompetence zaposlenih usklajene s poslovnimi cilji?
Namen raziskave je bil preveriti, ali imajo organizacije zadosten vpogled v kompetence svojih zaposlenih in ali so njihove razvojne strategije usklajene s poslovnimi cilji v času hitrih tehnoloških sprememb, umetne inteligence in vse večjih zahtev po prilagodljivosti delovne sile. Raziskovalce je zanimalo predvsem, v kolikšni meri organizacije razumejo svoje dejanske kompetenčne potrebe ter kako učinkovito načrtujejo razvoj zaposlenih za prihodnost.
Velik razkorak med kompetencami in poslovnimi cilji
Rezultati kažejo precej zaskrbljujočo sliko. Le deset odstotkov anketiranih strokovnjakov za HR in razvoj zaposlenih je izrazilo popolno zaupanje, da imajo njihovi zaposleni kompetence, potrebne za doseganje poslovnih ciljev v naslednjih 12 do 24 mesecih. Skoraj tretjina vprašanih meni, da bodo prav kompetence odločilen dejavnik uspeha ali neuspeha organizacije v prihodnjem obdobju. Med najbolj kritičnimi področji primanjkljajev izstopajo vodstvene kompetence, kompetence s področja umetne inteligence in tehnološka znanja.
Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je, da številne organizacije sicer vlagajo v razvoj zaposlenih, vendar ti sistemi pogosto niso povezani s strateškimi cilji podjetja. Kar 85 odstotkov organizacij ima vzpostavljene programe razvoja talentov, vendar jih le šest odstotkov ocenjuje kot odlične. Poleg tega le petina vprašanih meni, da so razvojne aktivnosti dejansko usklajene s poslovnimi prioritetami organizacije. Raziskava zato opozarja, da številna podjetja še vedno uporabljajo zastarele pristope k razvoju kompetenc, ki ne zagotavljajo potrebne pripravljenosti na prihodnje izzive.
Manko podatkov o dejanskih kompetencah zaposlenih
Pomemben del raziskave se je nanašal tudi na analizo kompetenc zaposlenih. Ugotovljeno je bilo, da organizacije pogosto nimajo zanesljivih podatkov o dejanskih kompetencah svoje delovne sile. Kar 91 odstotkov vprašanih meni, da zaposleni svoje kompetence pogosto precenjujejo, zlasti na področjih vodenja, tehnologije in umetne inteligence. Posledično imajo organizacije izkrivljeno predstavo o svojih zmogljivostih, kar otežuje načrtovanje razvoja in zapiranje kompetenčnih vrzeli. Po mnenju sodelujočih to vodi v zmanjšano produktivnost, večje obremenitve vodij in počasnejše prilagajanje spremembam.
Priložnost uporabe UI za identifikacijo kompetenčnih vrzeli
Raziskava izpostavlja tudi pomen tako imenovane »kompetenčne inteligence« (skills intelligence), ki organizacijam omogoča sistematično spremljanje, merjenje in napovedovanje kompetenčnih potreb. Kljub temu manj kot četrtina organizacij uporablja enotne platforme za pregled nad kompetencami zaposlenih, le 18 odstotkov pa uspešnost razvojnih programov redno preverja s sprotnimi ocenami kompetenc. Skoraj polovica vprašanih vidi veliko priložnost v uporabi umetne inteligence za natančnejšo identifikacijo kompetenčnih vrzeli in učinkovitejše načrtovanje razvoja zaposlenih.
Kompetence so strateški dejavnik organizacijske uspešnosti
Ključni zaključek raziskave je, da kompetence niso več zgolj področje kadrovskih služb, temveč postajajo strateški dejavnik organizacijske uspešnosti. Organizacije, ki nimajo jasnega pregleda nad kompetencami svojih zaposlenih in ne povezujejo razvoja zaposlenih s poslovnimi cilji, se soočajo z večjim tveganjem za izgubo konkurenčnosti, počasnejšo digitalno transformacijo ter težavami pri uvajanju umetne inteligence. Raziskava zato vodstvom in HR strokovnjakom priporoča prehod od tradicionalnega upravljanja usposabljanj k sistematičnemu upravljanju kompetenc, ki temelji na podatkih, rednem spremljanju kompetenčnih vrzeli in dolgoročnem načrtovanju razvoja zaposlenih.
Kako vam lahko pomagamo?
V okviru Zelene Slovenije pripravljamo analize vrzeli s področja trajnostnosti, ESG in načrte za razvoj trajnostnih kompetenc vrzeli. Na ta način boste zagotavljali, da bodo kompetence vaših zaposlenih skladne s trajnostnimi usmeritvami vašega podjetja, organizacije ter zahtevami zakonodaje in trga. Pišite nam na info@zelenaslovenija.si in se pogovorimo o vaših potrebah.
