Novo primerjalno poročilo EU-OSHA o psihosocialnih tveganjih združuje ugotovitve devetih študij primerov iz različnih evropskih držav ter prikazuje, kako je mogoče psihosocialna tveganja na delovnem mestu učinkovito preprečevati in obvladovati.
Poročilo temelji na izkušnjah iz različnih sektorjev, med drugim gostinstva, gradbeništva, bančništva in socialnih podjetij. Izpostavlja ukrepe za preprečevanje nadlegovanja, podporo duševnemu zdravju in dobremu počutju zaposlenih, izboljšanje vodstvenih praks ter vzpostavitev zaupnih sistemov za zgodnje prepoznavanje in odzivanje na stres na delovnem mestu. Študije primerov so bile izbrane zaradi osredotočenosti na kolektivne in ne individualne ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj, kar je bilo ključno za njihovo učinkovitost in trajnost. V primerih, kjer so bili kombinirani individualni in kolektivni pristopi, se je slednji izkazal za bistvenega pri doseganju kulturnega premika znotraj sodelujočih organizacij. Študije primerov ponujajo praktične izkušnje, spoznanja in pristope, ki jih je mogoče prenesti tudi v druga delovna okolja ter jih prilagoditi njihovim značilnostim. S tem lahko organizacije izboljšajo učinkovitost preprečevanja in obvladovanja psihosocialnih tveganj. Prav tako je to pomembno v povezavi s prihajajočo evropsko kampanjo »Skupaj za duševno zdravje pri delu«.
Glavni poudarki:
Ozaveščati o preprečevanju psihosocialnih tveganj in zmanjševati stigmo ter zagotoviti jasno in pregledno komuniciranje o psihosocialnih tveganjih za nadaljnje zmanjševanje stigme.
Nacionalna zakonodaja in analize preprečevanja psihosocialnih tveganj so že izpostavile pomen ozaveščanja o psihosocialnih tveganjih in duševnem zdravju za zmanjševanje stigme ter spodbujanje bolj proaktivnega obvladovanja psihosocialnih tveganj. Študije primerov so to ugotovitev dodatno potrdile in pokazale, da so sprejetje, učinkovitost in dolgoročna vzdržnost ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj odvisni od ozaveščenosti organizacij ter njihove pripravljenosti za obravnavo psihosocialnih tveganj in vprašanj duševnega zdravja.
Preprečevanje psihosocialnih tveganj obravnavati kot sistemsko vprašanje, vključeno v politike in prakse organizacije.
Učinkovito preprečevanje psihosocialnih tveganj zahteva sistemski pristop, ki se na ravni organizacije izvaja prek strukturiranega ocenjevanja tveganj, formalnih politik na področjih, kot so zbiranje podatkov, spremljanje, vrednotenje in nadaljnje ukrepanje, ter postopkov poročanja. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je treba razumeti kot del širše politike organizacije na področju VZD.
Preprečevanju psihosocialnih tveganj nameniti prednost.
Če je preprečevanje psihosocialnih tveganj v središču politik, praks in kulture organizacije ter povezano s celotnim sistemom upravljanja in pristopom k VZD, ostajajo psihosocialna tveganja visoko na dnevnem redu tudi takrat, ko se pojavijo druga nujna vprašanja. Številne študije primerov so opozorile na nevarnost, da druga vprašanja, kot so varnostna tveganja, zasenčijo preprečevanje psihosocialnih tveganj, zlasti v sektorjih, kjer se tem tveganjem pogosto namenja premalo pozornosti.
Spodbujati uporabo validiranih orodij, postopkov in protokolov za podporo organizacijam pri preprečevanju psihosocialnih tveganj.
Organizacije, vključene v študije primerov, so imele koristi od različnih orodij, postopkov in protokolov, ki so jim pomagali pri ocenjevanju psihosocialnih tveganj, opredeljevanju nalog in odgovornosti delodajalcev pri preprečevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj ter vključevanju njihovega preprečevanja v širšo politiko VZD.
Zagotoviti stalno in strukturirano zbiranje podatkov, spremljanje, vrednotenje in nadaljnje ukrepanje na področju preprečevanja psihosocialnih tveganj.
Če so takšna orodja podprta s strukturiranim in preglednim nadaljnjim spremljanjem ter vključevanjem širokega kroga deležnikov na sektorski ravni, lahko dolgoročno prispevajo k pomembnim spremembam. Študije primerov so poudarile pomen standardizacije in možnosti primerjalnega vrednotenja (benchmarkinga), pri čemer je treba zagotoviti, da podatki ostanejo umeščeni v ustrezen kontekst, saj je le tako mogoče razumeti njihovo relevantnost.
V preprečevanje psihosocialnih tveganj vključevati zaposlene.
Legitimnost in zaupanje v proces se dodatno krepita, kadar so predstavniki zaposlenih z različnih ravni organizacije vključeni v oblikovanje in pregledovanje programov ter kadar podjetja zagotavljajo odprtost in preglednost svojih programov in ukrepov. Tako kot pri drugih pristopih k VZD je vključevanje zaposlenih ključnega pomena za zagotavljanje, da sta ocenjevanje psihosocialnih tveganj in nadaljnje ukrepanje ustrezno usklajena z izkušnjami zaposlenih.
Ukrepe prilagoditi posebnostim posameznega sektorja in delovnega okolja.
Učinkovito preprečevanje psihosocialnih tveganj zahteva prilagojene pristope. Študije primerov so pokazale, da se zaposleni in vodje bolje odzivajo, kadar orodja odražajo njihove vloge, delovno okolje in konkretne izzive. Hkrati so bile ugotovljene težave v primerih, ko orodja niso bila v celoti prilagojena vrsti dela.
Zagotoviti usposabljanje.
V več študijah so bila izvedena usposabljanja za zaposlene in njihove predstavnike ter/ali vodje. Usposabljanje krepi kulturne temelje preprečevanja psihosocialnih tveganj, zlasti v sektorjih, kjer so vprašanja duševnega zdravja še vedno stigmatizirana ali jim je namenjena premajhna pozornost. Poleg ciljne skupine je pomembna tudi oblika usposabljanja: interaktivne delavnice in participativna srečanja omogočajo povezovanje različnih deležnikov, skupno oblikovanje rešitev in izmenjavo znanja.
Krepiti socialni dialog.
To je bilo izpostavljeno tudi kot pomemben dejavnik v analizah nacionalnih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za podporo preprečevanju psihosocialnih tveganj. Sodelovanje na načelu enakopravnosti ter dvojno zastopanje delodajalcev in zaposlenih lahko krepita zaupanje, legitimnost in trajnost rezultatov, medtem ko so sektorski dogovori ter vključevanje sindikatov na sektorski in podjetniški ravni ključni za vzpostavljanje zaupanja in zagotavljanje, da ukrepi za obvladovanje psihosocialnih tveganj niso le izvedeni, temveč tudi sprejeti.
Krepiti inšpektorate za delo.
Inšpektorati za delo imajo lahko ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje na področju psihosocialnih tveganj in spodbujanju preventivnih aktivnosti. Prizadevanja za povečanje učinkovitosti inšpektorjev, na primer z usposabljanjem, ter učinkovitosti inšpekcijskih pregledov, na primer z zagotavljanjem ustreznih zmogljivosti, so pomembne naložbe v izboljšanje pristopov k preprečevanju psihosocialnih tveganj na ravni podjetij.
Zagotoviti stabilno financiranje in institucionalno podporo prizadevanjem za preprečevanje psihosocialnih tveganj na sektorski in podjetniški ravni.
V več primerih je bil dolgoročni učinek ukrepov za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj odvisen od stabilnega financiranja, institucionalne podpore in stalnega sodelovanja – na primer takrat, ko so bili ukrepi vključeni v kolektivne pogodbe.
Kako vam lahko pomagamo?
Podjetjem pri sistematičnem diagnosticiranju psihosocialnih tveganj ter pri učinkovitem upravljanju duševnega zdravja kot sestavnega dela sodobnega sistema varnosti in zdravja pri delu nudi podporo Fit media / Zelena Slovenija. Diagnostika zajema pregled psihosocialnih tveganj in oceno organizacijske kulture, poleg tega pa tudi sistema upravljanja VZD ter analizo dejanske prakse VZD, s čimer podjetja lažje prepoznajo skrita tveganja, določijo prednostne ukrepe ter se pravočasno pripravijo na nove zakonodajne zahteve in na pričakovanja zaposlenih. Prav tako izvajamo webinarje ter spodbujamo izmenjavo dobrih praks v okviru strokovnega stičišča za varnost in zdravje pri delu, s katerimi organizacije krepijo tudi psihološko varnost, preprečujejo izgorelost zaposlenih in razvijajo odpornejšo organizacijsko kulturo.
