V Sloveniji posameznik v povprečju zavrže 79 kilogramov hrane na leto, skoraj 44 odstotkov vse odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih. Udeleženci okrogle mize na sejmu AGRA so opozorili, da zmanjševanje zavržene hrane ni le naloga potrošnikov, temveč celotne prehranske verige.
Na 64. sejmu AGRA v Gornji Radgoni so na okrogli mizi Hranozavest: odgovoren odnos do hrane od njive do krožnika predstavniki države, trgovine, stroke in prakse razpravljali o tem, kako zmanjšati količine zavržene hrane.
Po njihovem mnenju ozaveščanje samo po sebi ni dovolj. Potrebni so konkretni ukrepi pri pridelavi, proizvodnji, naročanju, prodaji, nakupovanju, predelavi in prerazporejanju hrane.
Od ozaveščanja h konkretnim ukrepom
Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo je poudarila, da Slovenijo do leta 2030 čakajo ambiciozni cilji zmanjševanja odpadne hrane. Ministrstvo zato pripravlja certifikat za manj odpadne hrane, s katerim želi organizacije spodbuditi k postavljanju merljivih ciljev in ukrepov.
Država hkrati širi podporo humanitarnim organizacijam, ki prevzemajo presežke hrane iz trgovin, tudi z zagotavljanjem sredstev za logistiko, kot so vozila in gorivo.
Pomembno vlogo imajo tudi trgovci. V Lidlu Slovenija količine zavržene hrane zmanjšujejo z natančnejšim naročanjem, zniževanjem cen izdelkov pred iztekom roka uporabnosti in doniranjem presežkov. Podjetje v povprečju donira okoli 460 ton hrane na leto, z rednim prevzemom pa je trenutno pokritih več kot 90 odstotkov trgovin.
Ko presežek dobi novo vrednost
Če presežne hrane ni mogoče pravočasno prerazporediti, jo je mogoče predelati v nove izdelke. Takšen pristop razvija Mini tovarna na hrani, ki povezuje zmanjševanje zavržene hrane, predelavo, socialno podjetništvo in vključujoče zaposlovanje.
Po besedah Lenke Puh iz ETRI skupine je prednost takšnega modela v prilagodljivosti: proizvodnja se lahko sproti prilagaja količini in vrsti hrane, ki je na voljo, ter iz nje ustvarja nove izdelke ali obroke.
Toda za učinkovito prerazporejanje niso dovolj le presežki in pripravljenost za doniranje. Ključni so tudi ustrezni logistični, finančni in kadrovski pogoji.
Logistika je eden največjih izzivov
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so zato razvili model FRed, s katerim lahko ocenjujejo različne načine prerazporejanja presežne hrane glede na značilnosti posameznega okolja.
Preizkusi so pokazali, da je prerazporejanje hrane zahtevnejše na podeželju, kjer je prebivalstvo bolj razpršeno in so transportne poti daljše. Model omogoča oceno potrebnega števila zaposlenih in prostovoljcev, načinov razdeljevanja ali predelave ter stroškov in količine hrane, ki jo je mogoče rešiti.
Glavno sporočilo razprave je zato jasno: najprej je treba preprečiti nastanek presežkov, nato užitno hrano čim dlje ohraniti v prehranski verigi, preostanek pa učinkovito prerazporediti ali predelati.
Zmanjševanje zavržene hrane se tako ne začne in ne konča v domačem hladilniku, temveč zahteva sodelovanje vseh členov prehranske verige – od njive do krožnika.
