Podnebne spremembe postavljajo male kmetije pred nove izzive, od pomanjkanja vode in degradacije tal do omejenega dostopa do financiranja. Raziskavi iz Severne Makedonije kažeta, da lahko lokalne, dostopne rešitve – od zbiranja deževnice do trajnostnega upravljanja tal – postanejo pomemben del zelenega prehoda podeželja in novih finančnih mehanizmov.
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na način, kako pridelujemo hrano in upravljamo naravne vire. V kmetijstvu se posledice kažejo predvsem skozi pogostejša sušna obdobja, višje temperature, nepredvidljive padavine in večja tveganja za stabilnost pridelave.
Najbolj ranljive so male kmetije, ki imajo pogosto omejen dostop do kapitala, sodobnih tehnologij, strokovnega znanja in podpornih mehanizmov za prilagajanje. Prav zato postajajo vprašanja podnebne odpornosti, trajnostnega upravljanja virov in vključujočega razvoja podeželja vse pomembnejši del razprav o trajnostnem financiranju.
Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji«, ki ga izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis, ponujata pomemben vpogled v izzive in priložnosti podeželskih skupnosti.
Raziskavi – Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti – kažeta, da so okoljski, družbeni in gospodarski vidiki razvoja podeželja tesno povezani. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Podnebna odpornost kot temelj trajnostnega razvoja
Podeželje v Severni Makedoniji predstavlja pomemben del gospodarskega in družbenega prostora države. Približno 82 odstotkov njenega ozemlja je podeželskega, od kmetijstva pa je odvisen pomemben delež prebivalstva.
Vendar se podeželske skupnosti soočajo s številnimi strukturnimi izzivi: staranjem prebivalstva, razdrobljenostjo zemljišč, omejenim dostopom do finančnih virov, pomanjkanjem strokovnega znanja ter vse večjimi posledicami podnebnih sprememb.
Raziskavi ugotavljata, da se v proučevanih skupnostih že kažejo spremembe rastnih pogojev. Kmetje opažajo zgodnejši začetek setvene sezone, daljša sušna obdobja in zmanjšano razpoložljivost vode v času, ko jo rastline najbolj potrebujejo. To pomeni, da prilagajanje podnebnim spremembam ni več zgolj okoljsko vprašanje, temveč postaja ključno razvojno in gospodarsko vprašanje.
Voda kot strateški naravni vir
Ena osrednjih ugotovitev raziskav je, da je upravljanje z vodo eden največjih izzivov prihodnosti podeželja.
Analiza izbranih skupnosti v regijah Polog, Pelagonija, Vzhodna regija in regija Vardar je pokazala, da sistemi zbiranja deževnice trenutno niso vzpostavljeni, čeprav skupnosti že občutijo posledice suš. Prav zbiranje deževnice predstavlja primer rešitve, ki povezuje okoljski in gospodarski vidik trajnostnega razvoja.
Zbiranje in shranjevanje padavinske vode omogoča:
- učinkovitejšo rabo vodnih virov,
- zmanjšanje odvisnosti od nepredvidljivih padavin,
- stabilnejšo pridelavo,
- zmanjšanje stroškov namakanja.
V kombinaciji s kapljičnim namakanjem in izboljševanjem kakovosti tal, lahko takšni ukrepi pomembno povečajo odpornost malih kmetij. Pomembno je, da gre za decentralizirane rešitve, ki jih je mogoče prilagoditi lokalnim razmeram in uporabljati tudi v gospodinjstvih z omejenimi finančnimi možnostmi.
ESG pogled: okolje, družba in upravljanje kot povezan sistem
Primer Severne Makedonije kaže, zakaj trajnostnega razvoja ne moremo obravnavati zgolj skozi okoljski vidik. V okviru ESG pristopa so okoljski, družbeni in upravljalski elementi medsebojno povezani.
- Okoljski vidik (E)
Zbiranje deževnice, trajnostno upravljanje tal, kompostiranje in podnebno pametno kmetijstvo prispevajo k učinkovitejši rabi naravnih virov ter zmanjševanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.
- Družbeni vidik (S)
Raziskavi opozarjata, da podnebne spremembe ne vplivajo na vse prebivalce enako. Ženske predstavljajo približno 44 odstotkov kmetijske delovne sile v Severni Makedoniji, vendar imajo v lasti le okoli 21 odstotkov kmetijskih zemljišč. Omejen dostop do lastništva, financiranja in odločanja zmanjšuje njihove razvojne možnosti. Zato je vključevanje žensk pomemben del uspešnega zelenega prehoda.
- Upravljalski vidik (G)
Trajnostni razvoj podeželja zahteva sodelovanje lokalnih skupnosti, javnih institucij, finančnih ustanov in razvojnih organizacij. Raziskavi poudarjata pomen usposabljanj, sodelovalnega načrtovanja in razvoja mehanizmov, ki omogočajo dolgoročno spremljanje učinkov podnebnih ukrepov.
Od podnebnih tveganj do zelenega financiranja
Eden pomembnejših vidikov raziskav je povezava med podnebnimi ukrepi in dostopom do financiranja.
Podnebna tveganja postajajo pomemben dejavnik pri ocenjevanju naložb. Kmetije, ki so bolj izpostavljene suši, pomanjkanju vode in degradaciji tal, so pogosto ocenjene kot bolj tvegane. Toda prilagoditveni ukrepi lahko to oceno spremenijo. Če kmetija uvede učinkovitejše upravljanje vode, izboljša kakovost tal in zmanjša izpostavljenost podnebnim tveganjem, se njena dolgoročna stabilnost poveča.
Raziskava zato opozarja na potencial, ki ga imajo trajnostni ukrepi pri razvoju novih finančnih instrumentov. Sistematično spremljanje učinkov – na primer prihrankov vode, izboljšanja rodovitnosti tal in stabilnosti pridelkov – bi lahko pomagalo pri oblikovanju modelov zelenega financiranja, prilagojenih malim kmetijam. Takšni modeli bi lahko povezali javna razvojna sredstva, donatorsko podporo in zasebno financiranje ter omogočili širšo uporabo trajnostnih rešitev.
Lokalni ukrepi z globalnim pomenom
Projekt temelji na pristopu, pri katerem raziskave niso končni rezultat, temveč osnova za konkretne spremembe.
Na podlagi ugotovitev bodo izvedene aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo sistemov zbiranja deževnice, trajnostnim vrtnarjenjem, kompostiranjem, ohranjanjem lokalnih sort semen ter usposabljanjem lokalnih prebivalcev in strokovnih služb. Takšni pristopi so pomembni, ker povezujejo več razvojnih ciljev hkrati: podnebno odpornost, prehransko varnost, trajnostno upravljanje naravnih virov, enakost spolov in gospodarski razvoj podeželja.
Izkušnje iz Severne Makedonije kažejo, da zeleni prehod ne temelji le na velikih tehnoloških naložbah. Pomemben del prihodnosti bodo predstavljale tudi lokalne, dostopne in skupnostno vodene rešitve. Prav sposobnost skupnosti, da učinkoviteje upravljajo z vodo, zemljo in znanjem, bo eden ključnih dejavnikov njihove odpornosti v prihodnjih desetletjih.
O projektu
Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije. Cilj projekta je povečati odpornost podeželskih skupnosti na podnebne spremembe z uvajanjem sistemov zbiranja deževnice, trajnostnih kmetijskih praks ter ukrepov za večjo vključenost žensk v razvojne procese. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.
