Globalna prodaja električnih tovornjakov in avtobusov je lani prvič presegla pol milijona vozil. Rast je v veliki meri poganjala Kitajska, kjer je elektrifikacija prometa v segmentu težkih tovornjakov že dosegla pomemben delež.
Prodaja električnih tovornjakov in avtobusov je leta 2025 po svetu zrasla za kar 86 odstotkov in dosegla več kot pol milijona vozil. Električna vozila so tako predstavljala skoraj 14 odstotkov celotnega trga tovornjakov in avtobusov. Največji del rasti je prispevala Kitajska, kjer se je prodaja električnih tovornjakov v zadnjih dveh letih več kot početverila.
Podatki izhajajo iz nove analize Mednarodnega sveta za čisti transport (ICCT), ki zajema 34 držav oziroma približno 80 odstotkov svetovne prodaje tovornjakov in avtobusov.
Kitajska daleč pred drugimi
Kitajska je leta 2025 predstavljala skoraj 90 odstotkov svetovne prodaje električnih tovornjakov in avtobusov. Posebej hitro se je elektrifikacija širila v segmentu srednjih in težkih tovornjakov.
Pri težkih tovornjakih je bil delež popolnoma električnih vozil že skoraj 30-odstoten. K hitri rasti so po ugotovitvah ICCT prispevali predvsem nižji stroški baterij, podporne politike in vse boljša ekonomika električnih vozil.
»Dolgoročna ekonomska logika baterijsko električnih tovornjakov postaja vse bolj jasna, Kitajska pa ponuja pomembne lekcije,« ugotavlja Shiyue Mao, raziskovalec ICCT in glavni avtor študije. Pri tem izpostavlja predvsem prednosti električnih tovornjakov pri operativnih stroških.
Avtobusi vodijo elektrifikacijo
Medtem ko Kitajska prevladuje pri električnih tovornjakih, so električni avtobusi glavni nosilec elektrifikacije komercialnega prometa v številnih drugih regijah. Baterijsko električni avtobusi so leta 2025 predstavljali 17 odstotkov svetovne prodaje avtobusov.
Med državami zunaj Kitajske in ZDA so predstavljali kar 56 odstotkov prodaje brezemisijskih srednjih in težkih gospodarskih vozil. V Evropski uniji je bilo prodanih približno 9.800 električnih avtobusov, v Indiji okoli 5.000.
Največjo rast je zabeležil Čile, kjer se je prodaja električnih avtobusov povečala za 299 odstotkov, njihov tržni delež pa se je povečal s 26 na 45 odstotkov. Pomembno rast so dosegli tudi Kanada, Brazilija in Tajska.
Primer Santiaga po mnenju ICCT kaže, da lahko dolgoročna in dosledna politika pomembno pospeši elektrifikacijo javnega prometa. Mesto je kljub menjavam oblasti več kot desetletje vztrajalo pri elektrifikaciji avtobusnega voznega parka.
Zunaj Kitajske tovornjaki zaostajajo
Elektrifikacija tovornjakov je zunaj Kitajske precej počasnejša. Če Kitajsko izločimo, je bilo leta 2025 prodanih približno 41.000 električnih tovornjakov.
V ZDA je prodaja dosegla okoli 24.500 vozil, predvsem srednjih dostavnih tovornjakov. Prodaja električnih težkih tovornjakov je nekoliko upadla, skupni trg pa je ostal približno na ravni prejšnjega leta.
V Evropski uniji je bila slika precej drugačna. Prodaja električnih tovornjakov se je povečala za 71 odstotkov in dosegla 4,5-odstotni tržni delež. Pri srednjih tovornjakih se je delež električnih vozil povečal z okoli 10 odstotkov v letu 2024 na 21 odstotkov v letu 2025.
Na rast evropskega trga je vplivala tudi uvedba prvih emisijskih ciljev za proizvajalce tovornjakov, ki od julija 2025 zahtevajo 15-odstotno zmanjšanje emisij.
Ekonomika postaja vse pomembnejša
Podatki kažejo, da elektrifikacija težkega cestnega prometa ni več omejena zgolj na posamezne pilotne projekte. Najhitreje napreduje tam, kjer se združijo nižji stroški tehnologije, dovolj široka ponudba vozil in predvidljiva javna politika.
Kitajska pri tem ostaja daleč največji trg, vendar tudi evropski in drugi trgi kažejo, da lahko regulativa in izboljšana ekonomika hitro spremenita strukturo prodaje.
Za proizvajalce in uporabnike tovornjakov je zato vprašanje vse manj, ali bo prišlo do elektrifikacije, in vse bolj, pri katerih segmentih in pod kakšnimi ekonomskimi pogoji bo električni pogon postal konkurenčnejša izbira.
