Hiter razvoj umetne inteligence povzroča naglo širjenje podatkovnih centrov, s tem pa tudi vse večji pritisk na energetiko, okolje in lokalne skupnosti. Podjetja zato iščejo načine, kako zagotoviti dovolj električne energije, ne da bi pri tem močno povečala emisije.
Eden od trendov je uporaba gorivnih celic neposredno ob podatkovnih centrih. Podjetja želijo namreč čim hitreje zagotoviti nove vire električne energije, ne da bi čakala na širitev omrežja. Oracle je sklenil dogovore za namestitev do 2,8 gigavata zmogljivosti gorivnih celic, medtem ko ima Equinix, ki upravlja več kot 280 podatkovnih centrov po svetu, že približno 73 megavatov delujočih sistemov podjetja Bloom Energy.
Hkrati se povečuje zaskrbljenost zaradi emisij in onesnaževanja, zlasti kadar podatkovni centri uporabljajo zemeljski plin neposredno na lokaciji. Po analizi Climate Power imajo podatkovni centri podjetja xAI največji potencial za dodatno onesnaževanje med osmimi velikimi tehnološkimi podjetji, ki jih primerja njihov novi kazalnik. Ta upošteva uporabo plinskih virov »za števcem« ter energetsko sestavo lokalnih električnih omrežij.
Problem pa ni zgolj tehničen. Gradnja velikih podatkovnih centrov vse pogosteje naleti na nasprotovanje lokalnih skupnosti, ki jih skrbijo poraba električne energije in vode, hrup, onesnaževanje ter vpliv na infrastrukturo. Podjetja bodo zato morala vprašanja prebivalcev obravnavati resneje, pri čemer lahko pomembno vlogo odigrajo tudi strokovnjaki za trajnostni razvoj.
Ključne odločitve o okoljskem vplivu podatkovnega centra so namreč sprejete že zelo zgodaj – pogosto že pri financiranju projekta. Takrat se določijo tudi ključne značilnosti prihodnje energetske oskrbe. Zato bi morali biti strokovnjaki za trajnost vključeni v finančne in strateške odločitve že na začetku, ko je mogoče energetski profil nove infrastrukture še bistveno spremeniti.
AI-boom tako ne prinaša le vprašanja, koliko podatkovnih centrov bomo zgradili, temveč predvsem, od kod bo prihajala energija zanje in kakšen okoljski odtis bomo s tem ustvarili. Tehnološka podjetja, investitorji in njihovi naročniki bodo morali pri nadaljnji širitvi umetne inteligence zato vse bolj usklajevati hitrost gradnje z okoljskimi in družbenimi posledicami.
