Nova evropska ureditev embalaže (PPWR) prinaša bolj enoten okvir za celoten notranji trg, vendar bodo mala podjetja, ki prodajajo izdelke čez meje, še vedno soočena z različnimi nacionalnimi sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), opozarja Packaging Getaway.

Uredba PPWR (EU 2025/40) je začela veljati februarja 2025, njena splošna uporaba pa se je začela 12. avgusta 2026. Zajema vso embalažo ne glede na material ali izvor ter določa pravila glede njene zasnove, sestave, ponovne uporabe, recikliranja in ravnanja z odpadki.

Namen uredbe je zmanjšati količino embalažnih odpadkov ter njihove vplive na okolje in zdravje, hkrati pa izboljšati delovanje enotnega evropskega trga.

Ena uredba, več sistemov

Največji izziv za čezmejne prodajalce ostaja EPR. Podjetja se morajo praviloma registrirati v vsaki državi članici, kjer embalažo ali embalirane izdelke prvič dajo na trg.

Čeprav PPWR uvaja bolj usklajene formate in zahteva interoperabilnost nacionalnih registrov, ne vzpostavlja enotnega evropskega registra proizvajalcev.

Za veliko podjetje z lastno ekipo za skladnost je to lahko obvladljiva administrativna naloga. Za majhnega spletnega prodajalca, ki v več držav pošlje razmeroma malo paketov, pa lahko predstavljajo registracije, poročanje, prevodi, zbiranje podatkov in druge obveznosti nesorazmerno velik strošek.

PPWR sicer omogoča poenostavljeno poročanje za proizvajalce, ki v posamezni državi članici letno prvič dajo na trg manj kot 10 ton embalaže. To pa ne pomeni oprostitve EPR, temveč predvsem manj zahtevno poročanje.

Tudi spletne platforme preverjajo skladnost

Nova pravila vplivajo tudi na spletno trgovanje. Spletne platforme morajo od proizvajalcev pridobiti podatke o njihovi registraciji in izjavo o skladnosti z EPR, preden jim omogočijo uporabo svojih storitev.

Za prodajalce tako EPR ni več zgolj administrativna obveznost do pristojnih organov, ampak lahko postane tudi pogoj za dostop do pomembnih prodajnih kanalov.

Dodatno zapletenost predstavljajo pooblaščeni zastopniki. PPWR trenutno določa, da mora proizvajalec iz ene države članice, ki embalirane izdelke neposredno prodaja končnim uporabnikom v drugi državi članici, tam imenovati pooblaščenega zastopnika za EPR.

Evropska komisija je predlagala začasno odložitev te zahteve, vendar predlog ni postal zakon. Tudi Svet EU je junija 2026 sporočil, da je bilo delo na predlaganih spremembah prekinjeno zaradi zadržkov velikega števila držav članic.

Stroški so za mala podjetja večji problem

Največja težava za mala podjetja ni nujno višina samega EPR-prispevka. Pomembnejši je skupek fiksnih administrativnih stroškov, ki nastanejo pri poslovanju na več trgih.

Mednje sodijo registracija, zbiranje podatkov o embalaži, poročanje, prevajanje, zunanja strokovna pomoč in po potrebi imenovanje zastopnikov. Pri majhnem obsegu prodaje ti stroški niso nujno sorazmerni s količino embalaže.

Raziskava, ki jo je naročil Amazon, je pri registracijah v desetih državah EU ugotovila 64 različnih registracijskih polj, pri čemer je bilo 55 odstotkov podatkov specifičnih za posamezno državo. Ker je raziskavo naročil Amazon, je treba rezultate razumeti tudi v kontekstu interesov podjetja, vendar ponazarjajo širši problem: enotna zakonodaja še ne pomeni enotnega administrativnega postopka.

Za podjetja je pomembna praktična priprava

Podjetja, ki prodajajo embalirane izdelke v več državah EU, bodo morala natančno določiti, v katerih državah embalažo prvič dajejo na trg, kdo je v posamezni državi opredeljen kot proizvajalec ter katere registracijske in EPR-obveznosti veljajo.

Pomembno je tudi spremljati zahteve spletnih platform in nacionalna pravila za podjetja iz tretjih držav.

PPWR tako prinaša pomemben korak k bolj usklajenim evropskim pravilom o embalaži, vendar nacionalni EPR-sistemi ostajajo pomemben vir administrativne razdrobljenosti.

Za velike proizvajalce je to predvsem dodatna stroškovna in organizacijska obremenitev. Za mala podjetja pa lahko postane celo vprašanje, ali je prodaja na določenem evropskem trgu ekonomsko smiselna. Evropa ima tako eno uredbo o embalaži, vendar za čezmejne prodajalce še nima enega preprostega sistema skladnosti.