Skupna prodaja novih avtomobilov v EU je bila v prvi polovici 2026 za 5,7 odstotka višja kot leto prej. Elektrifikacija se pospešuje: baterijska električna vozila so predstavljala 20,7 odstotka trga, priključni hibridi 9,8 odstotka, klasični hibridi pa kar 37,3 odstotka. Delež bencinskih in dizelskih avtomobilov je medtem padel pod 30 odstotkov.
Vendar je položaj evropskih proizvajalcev bolj zapleten. Kitajske avtomobilske znamke hitro povečujejo prisotnost v Evropi, medtem ko se domači proizvajalci soočajo z visokimi stroški, zahtevnim prehodom na električna vozila in vse ostrejšo globalno konkurenco. Po aktualnih podatkih so kitajske znamke v prvih petih mesecih 2026 dosegle že 14,2-odstotni delež prodaje baterijskih električnih vozil v zahodni Evropi, kar je skoraj pet odstotnih točk več kot leto prej.
Evropska komisija zato avtomobilsko industrijo obravnava kot strateški sektor. Industrija zagotavlja približno 13 milijonov delovnih mest in 7 odstotkov BDP EU, vendar jo po oceni Komisije ogrožajo hitre tehnološke spremembe, vse večja konkurenca in geopolitična tveganja. EU je zato pripravila akcijski načrt za krepitev konkurenčnosti, med drugim z ukrepi na področju baterij, dobavnih verig, znanj in spretnosti ter zaščite pred nelojalno subvencionirano konkurenco.
Evropa ima torej pomembno prednost: njen trg se hitro elektrificira. Toda prav ta prehod ustvarja novo konkurenčno bitko. Kitajska ima prednost v proizvodnji baterij, dobavnih verigah in cenovno konkurenčnih električnih vozilih, ameriški proizvajalci pa se trenutno bolj opirajo na hibride. Evropski proizvajalci morajo zato hkrati ohraniti svojo tradicionalno tehnološko prednost in bistveno hitreje znižati stroške električnih vozil.
Tri poti svetovne avtomobilske industrije
Kitajska: domači trg slabi, elektrifikacija je že prevladujoča, zato proizvajalci vse agresivneje iščejo kupce v tujini.
ZDA: avtomobilski trg je stabilnejši, vendar se kupci trenutno bolj nagibajo k hibridom kot popolnoma električnim vozilom.
Evropa: trg se hitro elektrificira, vendar se mora industrija pri tem soočiti z vse močnejšimi kitajskimi tekmeci in visokimi stroški prestrukturiranja.
To pomeni, da bo naslednja velika avtomobilska tekma potekala predvsem na evropskih in drugih tretjih trgih. Kitajski proizvajalci imajo motivacijo za širitev, evropski morajo dokazati, da lahko elektrifikacijo izvedejo konkurenčno, ameriški pa iščejo svojo pot med klasičnimi motorji, hibridi in električnimi vozili.
