Podjetja v času politične in gospodarske negotovosti ne nosijo le ekonomske, temveč tudi politično odgovornost. Koncept Corporate Political Responsibility oziroma politične odgovornosti podjetij postaja vse pomembnejši del trajnostnega upravljanja. Raziskava med nemškimi podjetji kaže, da je pripravljenost na ukrepanje velika, precej večji problem pa ostaja vprašanje, kako stališča prenesti v prakso, poroča Haufe.
Nemška podjetja delujejo v okolju, ki ga zaznamujeta gospodarska šibkost in vse večji pritisk na liberalno demokracijo. Stabilne demokratične institucije, pravna država, odprt evropski trg in dostop do usposobljene delovne sile so za gospodarstvo temeljni pogoji poslovanja.
Prav tu se uveljavlja koncept Corporate Political Responsibility (CPR). Ne gre za strankarsko politiko ali klasično lobiranje, temveč za odgovorno ravnanje podjetij do političnega in družbenega okolja, v katerem poslujejo.
CPR tako razširja tradicionalno družbeno odgovornost podjetij na politično dimenzijo. Podjetja lahko s svojim vplivom, zaposlenimi, gospodarsko močjo in vpetostjo v lokalno okolje prispevajo k odpornosti demokratične družbe.
Večina podjetij demokracijo vidi kot gospodarsko vrednoto
Raziskava Bertelsmannove fundacije, Inštituta nemškega gospodarstva in Univerze v St. Gallnu, izvedena med 903 podjetji, kaže precej jasno sliko.
Kar 93 odstotkov podjetij meni, da je demokracija pomembna za Nemčijo kot gospodarsko lokacijo. Več kot 90 odstotkov jih izgubo zaupanja v demokratične institucije vidi kot nevarnost, več kot 60 odstotkov pa meni, da bi morala podjetja aktivno prispevati k stabilnosti demokracije.
Skoraj šest od desetih podjetij bi bilo pripravljeno demokracijo podpreti tudi v primeru, da bi to povzročilo določene gospodarske slabosti.
Toda med stališčem in dejanji obstaja precejšnja vrzel. Čeprav se je približno 80 odstotkov podjetij v zadnjih treh letih na neki način že angažiralo, so najpogostejše aktivnosti usmerjene navznoter. Demokratične vrednote so del poslanstva približno polovice podjetij, podobno pogosto se podjetja vključujejo prek gospodarskih združenj, zbornic in mrež.
Politična odgovornost ni nujno javna kampanja
Raziskava opozarja na pomembno razliko med javno vidnostjo in dejanskim delovanjem. CPR ne pomeni nujno velikih oglaševalskih kampanj ali javnih političnih izjav.
Podjetje lahko svojo politično odgovornost uresničuje tudi znotraj organizacije: z izobraževanjem zaposlenih, spodbujanjem udeležbe na volitvah, bojem proti sovražnemu govoru in dezinformacijam, podporo prostovoljstvu ali sodelovanjem z lokalnimi organizacijami.
Takšni ukrepi so lahko celo bolj verodostojni od glasnih javnih izjav, saj neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje zaposlenih in lokalnega okolja.
Med konkretnimi pristopi so programi za odpornost proti dezinformacijam, spodbujanje prostovoljstva, sodelovanje z lokalnimi nevladnimi organizacijami ter vključevanje demokratičnih vsebin v izobraževanje zaposlenih in mladih.
Tudi molk je lahko sporočilo
Eden pomembnejših zaključkov raziskave je, da neopredeljenost ni nujno nevtralna. V času vse večje politične polarizacije lahko tudi molk podjetja zaposleni, kupci ali širša javnost razumejo kot določeno sporočilo.
To pa ne pomeni, da morajo podjetja zavzeti stališče do vsakega političnega vprašanja. Smisel CPR je predvsem v tem, da podjetje določi, katere temeljne vrednote so povezane z njegovim poslovanjem – na primer demokracija, pravna država, odprti trgi, enake možnosti in vključevanje – ter kako jih bo uresničevalo.
Pri tem je pomembna tudi meja med politično odgovornostjo in strankarsko politiko. Podjetje lahko zagovarja demokracijo in pravno državo, ne da bi podpiralo določeno politično stranko.
Največja ovira niso politični napadi, ampak pomanjkanje virov
Podjetja pri uvajanju CPR pogosto ne zadržujeta strah pred bojkotom ali negativnimi odzivi. Večji problem so praktične omejitve.
Kar 61 odstotkov podjetij kot pomembno oviro navaja pomanjkanje finančnih, časovnih in kadrovskih virov. Približno 40 odstotkov jih dvomi o učinkovitosti svojih aktivnosti, približno polovica pa ne ve natančno, kakšen vpliv ima takšno angažiranje na njihov ugled in privlačnost za zaposlene.
Zato je za podjetja bolj smiselno kot postavljanje zapletenih kazalnikov določiti konkretne cilje: več znanja zaposlenih o demokraciji, boljši odziv na diskriminacijo in dezinformacije, več prostovoljstva ali trajna partnerstva z lokalnimi organizacijami.
