Leto 2026 zaznamuje vstop v drugo polovico Desetletja znanosti o oceanih za trajnostni razvoj. Slovenija se globalni pobudi pridružuje z novim podkastom, ki želi znanje o morju približati širši javnosti in okrepiti oceansko pismenost.
Ocean pokriva več kot 70 odstotkov Zemljinega površja, vendar njegov pomen daleč presega njegovo velikost. Uravnava podnebje, sodeluje pri proizvodnji kisika ter zagotavlja hrano in vire preživetja milijardam ljudi. Hkrati je zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in prekomernega izkoriščanja pod vse večjim pritiskom.
Prav zato so Združeni narodi leta 2021 začeli Desetletje znanosti o oceanih za trajnostni razvoj, ki bo trajalo do leta 2030. Njegov cilj je s pomočjo znanosti in sodelovanja različnih deležnikov oblikovati zdravejši, odpornejši in trajnostno upravljan ocean.
Osrednje sporočilo Desetletja oceanov je: »Znanost, ki jo potrebujemo, za ocean, kot si ga želimo.«
Deset izzivov za prihodnost oceanov
Program temelji na desetih ključnih izzivih. Med njimi so zmanjševanje onesnaževanja morja, zaščita in obnova morskih ekosistemov ter zagotavljanje trajnostne prehrane iz morja.
Pomembni so tudi razvoj trajnostnega in pravičnega modrega gospodarstva, uporaba potenciala oceana pri blaženju podnebnih sprememb ter večja odpornost obalnih skupnosti na ekstremne vremenske dogodke in dvigovanje morske gladine.
Med izzivi je tudi vzpostavitev boljšega sistema opazovanja oceanov, razvoj digitalnih modelov oziroma tako imenovanih digitalnih dvojčkov oceana ter zagotavljanje dostopa do znanja, podatkov in tehnologije.
Deseti izziv je hkrati eden ključnih: spremeniti odnos človeštva do oceana. Pri tem ima pomembno vlogo oceanska pismenost – sposobnost razumevanja, kako smo z oceanom povezani in kako naše vsakodnevne odločitve vplivajo nanj.
Na polovici poti, a z novimi opozorili
Leto 2026 predstavlja pomemben mejnik, saj je program vstopil v drugo polovico. Po poročilu o napredku za obdobje od julija 2024 do junija 2025 je bilo do junija lani potrjenih 62 programov, 535 projektov in 109 drugih prispevkov Desetletju oceanov. Skupaj so ustvarili več kot 10.700 rezultatov znanja, od znanstvenih objav do strokovnih poročil in gradiv za odločevalce.
Hkrati poročila opozarjajo na geografska neravnovesja pri sodelovanju. Več vključevanja potrebujejo predvsem države Afrike, male otoške države v razvoju in najmanj razvite države.
Tudi znanstveni podatki kažejo, da se stanje oceanov slabša. Poročilo o stanju oceana 2024, ki ga je objavila Medvladna oceanografska komisija UNESCO, opozarja na segrevanje oceanov, dvigovanje morske gladine, zmanjševanje količine raztopljenega kisika in zakisovanje morja.
Vendar znanstveniki hkrati opozarjajo, da imamo na voljo tudi učinkovite rešitve. Med njimi so zaščita in obnova mangrov, slanih močvirij in morskih travnikov ter učinkovito upravljanje morskih zavarovanih območij.
Ključno vprašanje zato ni več samo, ali dovolj dobro razumemo spremembe v oceanu, temveč kako hitro lahko znanje pretvorimo v konkretne ukrepe.
Tudi Slovenija krepi oceansko pismenost
Čeprav je Slovenija majhna obalna država, vprašanja, povezana z morjem, niso oddaljena tema. Pri nas področje povezuje Slovenski nacionalni odbor za Desetletje oceanov (NODO), ki deluje kot strokovno in svetovalno telo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Odbor povezuje raziskovalce, strokovnjake, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije in druge deležnike. Eden njegovih ciljev je širjenje znanja o morju in krepitev oceanske pismenosti.
V letu 2026 se aktivnosti nadaljujejo v okviru projekta NODO 2026 za večjo oceansko pismenost in javno ozaveščanje, ki ga izvaja Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ob sofinanciranju Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Eden od rezultatov projekta je tudi novi Podkast Desetletja oceanov, ki nastaja v sodelovanju z Zavodom YouSea, konzorcijema Povezani za morje in Participativna znanost za mlade ter UP Fakulteto za turistične študije – Turistico.
Podkast vodi študentka Turistice Ana Šenk, za tehnično podporo in montažo skrbi študent Lukas Martinjaš. V pogovorih z raziskovalci, strokovnjaki in člani NODO odpirajo vprašanja o pomenu morja, njegovih spremembah in tem, kako lahko k njegovi zaščiti prispeva vsak posameznik.
Prva epizoda z Robertom Turkom je že objavljena na YouTubu in Spotifyju.
Od znanja k dejanjem
Desetletje oceanov je v drugi polovici in čas za ocenjevanje dosedanjega napredka. Toda njegovo glavno sporočilo ostaja enako: znanje mora postati temelj za odločitve in ukrepanje.
Pri tem niso pomembni le znanstveniki in odločevalci. Razumevanje oceana je tudi vprašanje izobraževanja, vsakodnevnih navad in odnosa družbe do morja.
Slovenski podkast je eden od načinov, kako zahtevne znanstvene in okoljske teme približati širši javnosti. Kajti ocean, čeprav se zdi velik in oddaljen, vpliva tudi na naše življenje – in njegova prihodnost je odvisna tudi od odločitev, ki jih sprejemamo danes.
