Vztrajna vročina in pomanjkanje padavin sta močno zmanjšala vodostaje nekaterih najpomembnejših evropskih rek. Donava in Ren sta ponekod dosegla rekordno nizke ravni, posledice pa segajo od energetike in transporta do turizma in narave.
Evropske reke zaradi letošnje dolgotrajne vročine in suše dosegajo izjemno nizke vodostaje. Kako dramatične so razmere, kažejo satelitski posnetki programa Copernicus, na katerih so jasno vidne močno skrčene rečne struge, razgaljeni bregovi in peščene sipine, ki so običajno pod gladino.
Razmere so posledica zaporednih vročinskih valov, pomanjkanja padavin in sušnih tal, ki ne morejo več zadrževati dovolj vode. Evropa je najhitreje segrevajoča se celina na svetu, zaradi podnebnih sprememb pa so poletja vse bolj vroča in vremenski ekstremi izrazitejši.
Donava na rekordno nizki ravni
Posebej prizadeta je Donava, druga najdaljša evropska reka, ki teče skozi deset držav. Na Madžarskem je njen vodostaj dosegel rekordno nizke vrednosti. V Budimpešti je bil v začetku tedna le okoli deset centimetrov, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2018.
Nizek vodostaj že povzroča težave v energetiki. Jedrska elektrarna Paks, ki proizvede skoraj polovico madžarske električne energije in za hlajenje uporablja vodo iz Donave, je zaradi pomanjkanja vode delovanje reaktorjev močno omejila. Po navedbah ameriškega medija CNN je elektrarna obratovala le z okoli desetino zmogljivosti, del reaktorjev pa je bil izključen.
Težave imajo tudi v Romuniji. Zaradi pomanjkanja vode pri jedrski elektrarni Cernavodă so tam skušali z usmerjanjem toka zagotoviti dovolj vode za hlajenje delujočega reaktorja.
Zaradi nizkih vodostajev trpi tudi promet
Izjemno nizki vodostaji močno vplivajo tudi na plovbo. Donava je pomembna prometna pot za številne evropske države, zaradi plitvin pa so morale nekatere ladje zmanjšati količino tovora. Nizka gladina je prizadela tudi rečni turizem; posamezne križarke so morale odpovedati ali spremeniti plovbo, ena od njih pa je v Bolgariji nasedla na peščeni sipini.
Podobno je na Renu, eni najpomembnejših evropskih prometnih žil. Po podatkih nemških oblasti je vodostaj pri Kaubu v bližini Koblenza padel na približno 23 centimetrov, s čimer se je približal rekordno nizki vrednosti iz leta 2018.
Ker ladje zaradi nevarnosti nasedanja ne morejo pluti s polnim tovorom, so morale količino tovora zmanjšati tudi za do 80 odstotkov. Posledice občutijo podjetja, saj se povečujejo stroški transporta, del blaga pa preusmerjajo na železnice in ceste.
Rekordno nizke vodostaje so zabeležili tudi v Kölnu in na območju, kjer Ren prečka mejo med Nemčijo in Nizozemsko.
Suša razkriva tudi ostanke preteklosti
Nizka gladina rek ima tudi nenavadne posledice. Na območjih, ki so običajno skrita pod vodo, se pojavljajo zgodovinski in arheološki ostanki. Na Donavi v Bolgariji so odkrili ostanke, za katere domnevajo, da pripadajo starodavnemu mamutu, v Srbiji pa je nizka gladina razkrila potopljeno nemško vojaško ladjo iz druge svetovne vojne.
Ob Donavi in Renu so medtem podobno prizadete tudi druge evropske reke. Med njimi sta italijanski Pad in francoska Loara, ki sta ponekod prav tako izjemno nizki.
Znanstveniki pričakujejo še več ekstremov
Strokovnjaki opozarjajo, da letošnji rekordno nizki vodostaji verjetno ne bodo ostali osamljeni primeri. Z nadaljnjim segrevanjem ozračja naj bi bili ekstremi vse pogostejši, upravljanje vodnih virov pa vse zahtevnejše.
»Ko se podnebje še naprej segreva, so hidrološki ekstremi, ki jih doživljamo danes, šele vrh ledene gore,« je dejal Richard Allan, profesor podnebnih znanosti na Univerzi Reading. Po njegovem bo za omejevanje takšnih pojavov nujno hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter dolgoročna podnebna politika.
