Zahodna Evropa je bila v letošnjem juniju in juliju najtoplejša doslej. Povprečna temperatura je bila skoraj tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Rekordne temperature so izmerili tudi v svetovnih morjih, kjer se je julija povprečna temperatura površine povzpela na 20,96 stopinje Celzija.
Podatki evropskega programa Copernicus kažejo, da je bila letošnja prva polovica poletja v zahodni Evropi izjemno vroča. Povprečna temperatura v juniju in juliju je dosegla 21,62 stopinje Celzija, kar je 2,79 stopinje več od povprečja za obdobje 1991–2020.
Razmere po Evropi sicer niso bile enotne. Med zahodom in vzhodom celine je bilo opazno temperaturno nasprotje – medtem ko so zahodno Evropo zaznamovale izrazite vročine, je bilo v vzhodni Evropi in Skandinaviji precej hladneje. Tudi v Nemčiji je bil jugozahod občutno toplejši od severovzhoda.
Štirje vročinski valovi od maja
Čeprav je bil julij na ravni celotne Evrope šele enajsti najtoplejši v zgodovini meritev, je bila vročina v zahodni Evropi izjemna po svojem trajanju. Od maja so tam zabeležili kar štiri vročinske valove, kar je za to območje nenavadno veliko.
V številnih delih Evrope so se hkrati nadaljevale sušne razmere. Julija je bilo bolj suho od povprečja predvsem na Iberskem polotoku, v Franciji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in v Veliki Britaniji. Vlažnost površinskih tal je bila v zahodni Evropi celo nižja kot julija 2022, ki je veljal za eno najbolj sušnih poletij v zadnjih letih.
»Ko se tla izsušijo, izgubijo sposobnost naravnega hlajenja, zato se vročina še lažje stopnjuje,« je pojasnila Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje pri Copernicusu. Po njenem gre za jasen primer, kako podnebne spremembe krepijo skrajne vremenske pojave, saj se vročina in suša medsebojno še dodatno stopnjujeta.
Posledice suše so bile vidne tudi na rekah. Vodostaji so bili v številnih prizadetih območjih občutno pod dolgoletnim povprečjem, ponekod pa so dosegli izjemno nizke vrednosti. Med bolj prizadetimi so bile Sena, Ren in Donava.
Rekordno topla tudi morja
Rekordne temperature so julija izmerili tudi v svetovnih morjih. Povprečna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je dosegla 20,96 stopinje Celzija, kar je najvišja vrednost za julij, odkar potekajo meritve. Prejšnji rekord, 20,89 stopinje, je bil izmerjen julija 2023.
Posebej visoke temperature so bile ob atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju, kjer so zabeležili rekordno tople morske razmere in izrazite morske vročinske valove.
Na globalni ravni je bil julij s povprečno temperaturo okoli 16,90 stopinje Celzija skupaj z julijem 2024 drugi najtoplejši doslej. Rekord še vedno pripada juliju 2023, ko je bila povprečna temperatura 16,95 stopinje. Letošnji julij je bil tako približno 1,47 stopinje toplejši od predindustrijskega povprečja.
K višjim temperaturam oceanov bi lahko v prihodnjih mesecih prispeval tudi pojav El Niño, ki se trenutno razvija v ekvatorialnem delu Tihega oceana in naj bi se še okrepil.
Podatke o temperaturah, padavinah, morskem ledu in drugih podnebnih kazalnikih redno objavlja podnebna služba Copernicus. Njene analize temeljijo na milijardah meritev satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj po vsem svetu.
