Pravica do odklopa je v Sloveniji zakonsko zagotovljena od novembra 2024, vendar praksa še vedno zaostaja za zapisanimi pravili. Inšpektorat za delo je letos do konca julija ugotovil 23 kršitev, lani v celotnem letu pa 18.
Delodajalci poudarjajo, da je nova ureditev spodbudila podjetja k urejanju internih pravil, organizaciji nadomeščanja ter ozaveščanju zaposlenih in vodij. V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) ob tem opozarjajo, da delovna razmerja ne potrebujejo dodatne birokracije, temveč predvsem prilagodljivost in zaupanje.
V Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) pa opozarjajo na velik razkorak med formalnimi pravili in vsakdanjo prakso. Predsednik konfederacije Damjan Volf izpostavlja predvsem službena sporočila zunaj delovnega časa ter uporabo zasebnih telefonov in skupin na aplikacijah, kot so Whatsapp, Viber in Messenger.
Po njegovih besedah so zaposleni pogosto tudi po koncu delovnega časa v pričakovanju sprememb razporedov, nadomeščanj ali drugih navodil. Takšna praksa jim otežuje načrtovanje prostega časa in pomeni obliko prikrite stalne pripravljenosti, opozarja.
Največ težav sindikat zaznava v dejavnostih s pomanjkanjem zaposlenih, med drugim v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini, gostinstvu, prometu, logistiki in varovanju.
V KS 90 menijo, da uradno število kršitev ne odraža celotnega obsega problema, saj se pritiski pogosto izvajajo neformalno, prek zasebnih telefonov in spletnih skupin, zaposleni pa jih zaradi strahu pred posledicami ne prijavijo.
Čeprav je pravica do odklopa zakonsko urejena, tako ostaja odprto vprašanje, koliko je zaposlenim v praksi zares omogočeno, da po koncu delovnega časa izklopijo službene obveznosti.
