Poklicna izpostavljenost nevarnim snovem ostaja eno najresnejših tveganj za zdravje delavcev v Evropski uniji. Vsako leto je z delom povezanih približno 120.000 primerov raka in okoli 80.000 smrti, kar poudarja nujnost nadaljnjega izboljševanja zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu.
Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve je pred kratkim podprl šesto revizijo Direktive o rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snoveh pri delu. Revizija podpira cilje evropskega načrta za premagovanje raka (Europe’s Beating Cancer Plan) ter Strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu 2021–2027, ki uveljavlja pristop »vizija nič« (Vision Zero) glede smrti zaradi poškodb in bolezni, povezanih z delom.
Ključne novosti revizije
Predlog uvaja nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (occupational exposure limit values – OEL) za:
- kobalt in njegove anorganske spojine, ki se uporabljajo predvsem pri proizvodnji baterij,
- policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), značilne za proizvodnjo jekla, železa in aluminija,
- 1,4-dioksan, ki se uporablja v kemični in tekstilni industriji,
- izopren, pomembno surovino v kemični in gumarski industriji.
Poleg tega se na seznam nevarnih snovi, zmesi in procesov, za katere veljajo posebni zaščitni ukrepi, dodajajo varilski dimi, ki predstavljajo pomembno tveganje za številne poklice v kovinskopredelovalni industriji.
Večja odgovornost delodajalcev
Revizija prinaša tudi dodatne obveznosti za delodajalce, med drugim:
- zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme (OVO),
- izvajanje ustreznega usposabljanja za delavce, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom,
- sistematično vključevanje vidika spola pri prihodnjih ocenah tveganj in določanju zaščitnih ukrepov.
Revizija temelji na najnovejših znanstvenih dokazih ter mnenju Svetovalnega telesa za varnost in zdravje pri delu, v katerem sodelujejo predstavniki držav članic EU in socialnih partnerjev.
Pomen za slovenske delodajalce
Če bo revizija dokončno sprejeta, bodo morale države članice nove zahteve prenesti v nacionalno zakonodajo. To pomeni, da bodo morali tudi slovenski delodajalci pregledati ocene tveganja, spremljanje izpostavljenosti nevarnim snovem, organizacijo zdravstvenega nadzora ter zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe za zaščito zaposlenih. Poseben poudarek bo namenjen dejavnostim, kjer so delavci izpostavljeni kemičnim snovem, varilskim dimom in drugim rakotvornim dejavnikom.
Kako se pripraviti na nove zahteve?
Strožje zahteve evropske zakonodaje potrjujejo, da varnost in zdravje pri delu postajata vse bolj strateško področje upravljanja podjetij. Za učinkovito obvladovanje tveganj zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem niso dovolj zgolj skladnost s predpisi in tehnični ukrepi, temveč tudi sistematično spremljanje dejanskega stanja, varnostne kulture ter vedenja zaposlenih na tem področju.
V Fit medii / Zeleni Sloveniji podjetjem na področju varnosti in zdravja pri delu pomagamo z diagnostičnim sistemom VZD, ki omogoča celovit vpogled v delovanje organizacije. Diagnostika zajema pregled sistema upravljanja VZD, oceno organizacijske kulture in psihosocialnih tveganj ter analizo dejanske prakse na delovnih mestih, s čimer podjetja lažje prepoznajo skrita tveganja, določijo prednostne ukrepe in se pravočasno pripravijo na nove zakonodajne zahteve. Pomemben del našega delovanja predstavlja tudi izmenjava dobrih praks s področja varnosti in zdravja pri delu, psihosocialnih tveganj, varnostne kulture in ESG, kar organizacijam omogoča učinkovitejše uvajanje preverjenih rešitev v prakso, zato smo v ta namen vzpostavili stičišče za varnost in zdravje pri delu.
Fit media / Zelena Slovenija podjetjem tako nudi celovito podporo pri razvoju sodobnega sistema varnosti in zdravja pri delu – od diagnostične analize VZD, ocene varnostne kulture in psihosocialnih tveganj do prenosa najboljših praks ter strokovnega svetovanja za učinkovito upravljanje tveganj in izpolnjevanje vse zahtevnejših zakonodajnih pričakovanj na področju VZD.
