Mehanizmi ogljične prilagoditve na mejah (CBAM) postajajo pomembno orodje v boju proti uhajanju ogljika. Novo poročilo Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj analizira razvoj teh ukrepov, vključno z evropskim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, britanskim CBAM ter predlogi, ki jih pripravlja Avstralija.
Poročilo obravnava dokaze o pojavu uhajanja ogljika, značilnosti različnih političnih ureditev, vplive na mednarodno trgovino ter aktualne razprave v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o podnebno povezanih trgovinskih ukrepih.
Ključne ugotovitve
Mehanizmi CBAM postajajo osrednje orodje za preprečevanje uhajanja ogljika.
Analize potrjujejo, da je uhajanje ogljika dejanski in pomemben pojav, vendar se njegov obseg močno razlikuje med posameznimi sektorji. Največja tveganja se pojavljajo v energetsko intenzivnih panogah, kjer lahko razlike v podnebnih politikah med državami vplivajo na konkurenčnost podjetij.
Evropska unija in Združeno kraljestvo vodita pri uvajanju teh ukrepov.
EU s svojim mehanizmom CBAM predstavlja najnaprednejši primer izvajanja ogljične prilagoditve na mejah, podobne ukrepe ali predloge pa razvijajo tudi druge države, med njimi Avstralija. Razlike v zasnovi posameznih sistemov pomembno vplivajo na trgovinske posledice, ki so na splošno zmerne, vendar neenakomerno porazdeljene med trgovinskimi partnerji.
CBAM povečujejo razprave o globalni trgovini in podnebni pravičnosti.
Uvajanje teh mehanizmov povzroča nove napetosti in hkrati spodbuja mednarodno sodelovanje, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije. V ospredje prihajajo vprašanja oblikovanja pravil, pravičnosti ukrepov ter vpliva na države v razvoju.
Razvoj ogljičnih prilagoditev na mejah kaže, da podnebna politika vse bolj vpliva na mednarodno trgovino. Za podjetja to pomeni večjo potrebo po spremljanju ogljičnega odtisa izdelkov, kakovostnem zbiranju podatkov o emisijah ter prilagajanju poslovnih strategij novim trgovinskim pravilom.
