Umetna inteligenca vse bolj vpliva na to, kako vlagatelji, poslovni partnerji, zaposleni in druge zainteresirane javnosti pridobivajo informacije o podjetjih. Veliki jezikovni modeli, kot so ChatGPT, Claude in Copilot, ne prikazujejo zgolj dokumentov, temveč jih analizirajo, povzemajo in ocenjujejo. Zato postaja pomembno, da so trajnostna in poslovna poročila pripravljena ne le za ljudi, temveč tudi za sisteme umetne inteligence, opozarja Thomas Norgall, direktor komunikacij in tehnologije pri podjetju hw.design, za portal Haufe.
Po mnenju strokovnjakov številna vodstva podjetij umetno inteligenco še vedno razumejo predvsem kot orodje za večjo učinkovitost, premalo pa se zavedajo njenega vpliva na ugled podjetja. Če informacije v poročilih niso dovolj jasne in strukturirane, jih modeli dopolnijo z vsebinami iz drugih virov, kar lahko privede do nepopolnih ali celo napačnih interpretacij.
Avtor opozarja na tri pogoste zmote podjetij: da objava poročila samodejno zagotavlja vidnost, da je regulatorno skladno poročilo hkrati primerno tudi za umetno inteligenco ter da bo za to področje poskrbel nekdo drug. V praksi pogosto ni jasno določeno, kdo je odgovoren za spremljanje tega, kako umetna inteligenca predstavlja podjetje.
Tradicionalno so podjetja sama oblikovala zgodbo o svojem poslovanju in trajnostnih prizadevanjih. Danes pa pomemben del interpretacije prevzemajo algoritmi, ki iz množice podatkov izluščijo ključne informacije. Napačno razumljenih ali nejasno predstavljenih vsebin pozneje skoraj ni več mogoče popraviti, zato postaja ključnega pomena kakovost primarnega vira informacij.
To pomeni, da morajo biti poročila pripravljena za dve vrsti uporabnikov. Ljudje potrebujejo razumljivo zgodbo in širši kontekst, sistemi umetne inteligence pa jasno strukturo, nedvoumne pojme in povezave med cilji, ukrepi ter doseženimi rezultati. Če teh povezav ni, lahko modeli zamenjajo načrte z dejanskimi dosežki ali napačno razumejo trajnostne ambicije podjetja.
Posebno pozornost avtor namenja tudi obliki poročanja. Klasični dokumenti PDF so primerni za branje, vendar za umetno inteligenco predstavljajo slabo strukturiran vir informacij. Prihodnost vidi v digitalnih poročilih na osnovi HTML, dopolnjenih s semantično označenimi podatki, ki algoritmom omogočajo lažje razumevanje vsebine. Standard iXBRL, ki ga podjetja uporabljajo za regulatorno poročanje, je pri tem pomemben, vendar sam po sebi ne zagotavlja dovolj konteksta za pravilno interpretacijo informacij.
Podjetja lahko zato trajnostno poročanje razumejo kot več kot zgolj izpolnjevanje zakonodajnih zahtev. Če poročila pripravijo na način, ki je razumljiv tudi sistemom umetne inteligence, postanejo pomembno strateško orodje za upravljanje ugleda, odnosov z vlagatelji in konkurenčnosti.
V času, ko umetna inteligenca vse pogosteje posreduje informacije o podjetjih, postaja kakovostno strukturirano poročanje pomemben del korporativne komunikacije. Podjetja namreč ne morejo več nadzorovati odgovorov, ki jih generirajo modeli umetne inteligence, lahko pa vplivajo na kakovost podatkov, na katerih ti odgovori temeljijo.
