Ob vse pogostejših sušnih obdobjih postaja zadrževanje vode v prostoru eden ključnih izzivov prilagajanja na podnebne spremembe.
Pretočne akumulacije hidroelektrarn, ki jih javnost običajno povezuje predvsem s proizvodnjo obnovljive električne energije, imajo pri tem vse pomembnejšo večnamensko vlogo. Poleg energetske funkcije prispevajo k ohranjanju podtalnice, biotske raznovrstnosti, omogočajo namakanje kmetijskih površin ter zagotavljajo vodne vire za gašenje požarov iz zraka.
Aktualne sušne razmere ponovno opozarjajo, da je učinkovito upravljanje z vodnimi viri ključnega pomena. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba v obdobjih, ko je vode dovolj, čim več vode zadržati za čas pomanjkanja. Vodni zadrževalniki tako postajajo pomemben del prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanja večje odpornosti na sušo.
Čeprav se zdi, da so nizki pretoki rek posledica predvsem zadnjih let, hidrološki podatki kažejo, da Slovenija s sušnimi obdobji ni soočena prvič. Na merilni postaji Sava pri Radečah je bil najnižji mesečni povprečni pretok izmerjen že septembra 1964 in je znašal 38 kubičnih metrov na sekundo. V zadnjih letih so bile nizke vrednosti zabeležene tudi na postajah Jesenice na Dolenjskem in Sava Čatež, kjer so pretoki leta 2020 in 2022 znašali med 42 in 43 kubičnimi metri na sekundo. Po podatkih družbe HESS je bil najnižji urni pretok pri hidroelektrarni Boštanj izmerjen 15. avgusta 2022, ko je znašal 29 kubičnih metrov na sekundo. Trenutni pretoki Save se gibljejo med 40 in 50 kubičnimi metri na sekundo, kar sicer ne predstavlja rekordno nizkih vrednosti, vendar ostaja značilno za sušne razmere.
Pomen zadrževanja vode je še posebej izrazit v kmetijstvu. Dolgotrajna suša zmanjšuje količino in kakovost pridelkov, zato postaja zagotavljanje zanesljivih vodnih virov za namakanje eden ključnih dejavnikov prehranske varnosti. Več vode, ki ostane v prostoru, pomeni več možnosti za njeno uporabo v obdobjih največjih potreb.
Pomembno vlogo imajo vodne akumulacije tudi pri zaščiti in reševanju. Na pretočnih akumulacijah hidroelektrarn Brežice in Krško Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje redno usposablja posadke letal Air Tractor za zajemanje vode. Velike vodne površine omogočajo hiter in varen zajem več ton vode v le nekaj sekundah, kar skrajša čas med posameznimi naleti letal in poveča učinkovitost gašenja ob obsežnejših požarih.
Prav v obdobjih suše se tako najbolj pokaže večnamenska vrednost vodnih akumulacij. Poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov prispevajo k ohranjanju podtalnice, podpirajo ekosisteme, zagotavljajo vodo za namakanje in izboljšujejo pripravljenost sistema zaščite in reševanja. Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov bo njihova vloga pri upravljanju z vodnimi viri v prihodnje predvidoma še naraščala.
