Vpliv na oblikovanje globalnih trajnostnih politik in poslovnih strategij se v prihodnjih letih ne bo več osredotočal predvsem na Združene države Amerike, piše portal Trellis. Nova raziskava organizacij GlobeScan in BSR kaže, da bodo pri določanju trajnostnih prioritet vse pomembnejšo vlogo prevzemale države azijsko-pacifiške regije, Evropska unija in Kitajska.

Raziskava, v kateri so sodelovali strokovnjaki za trajnost iz velikih podjetij, kaže, da se podjetja trenutno soočajo z vse bolj zahtevnim okoljem. Trajnostni programi postajajo bolj osredotočeni na izpolnjevanje regulativnih zahtev, razpoložljivi viri so omejeni, podjetja pa svoje aktivnosti usmerjajo v manjše število ključnih prioritet.

V ospredje stopajo Azija, EU in Kitajska

Skoraj dve tretjini sodelujočih v raziskavi pričakujeta, da bo azijsko-pacifiška regija v naslednjih treh letih še okrepila svoj vpliv na razvoj trajnostnih politik in standardov. Pomembnejšo vlogo naj bi imeli tudi Evropska unija in Kitajska, ki že danes pomembno oblikujeta zakonodajo, standarde poročanja in usmeritve za trajnostno poslovanje.

Raziskava hkrati nakazuje postopno krepitev vpliva tudi v Latinski Ameriki ter na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Nasprotno pa strokovnjaki pričakujejo zmanjšanje vpliva Združenih držav Amerike. Kar 43 odstotkov vprašanih meni, da se bo njihov vpliv na globalno trajnostno agendo zmanjšal, medtem ko jih le 23 odstotkov pričakuje njegovo krepitev.

Trajnost postaja vse bolj večpolarna

Rezultati raziskave kažejo, da se oblikuje bolj razpršen oziroma večpolaren sistem vpliva na področju trajnosti. Namesto da bi smer razvoja določala ena sama regija, bodo prihodnje usmeritve nastajale v različnih gospodarskih in političnih okoljih.

Za mednarodna podjetja to pomeni, da bo uspešno upravljanje trajnosti zahtevalo dobro razumevanje razlik med posameznimi trgi. Podjetja bodo morala oblikovati strategije, ki bodo po eni strani dovolj usklajene za globalno poslovanje, po drugi pa prilagojene lokalnim regulativnim in tržnim posebnostim.

Raziskava tako nakazuje, da prihodnost trajnostnega razvoja ne bo več določena v enem samem središču moči, temveč bo rezultat vpliva vse širšega kroga držav, trgov in institucij.