Raziskava Global Leadership Development Study 2025, ki jo je izvedel Harvard Business Impact med 1.159 strokovnjaki za razvoj kadrov, HR in poslovnimi vodji iz več kot 14 držav, razkriva pomembne spremembe na področju razvoja voditeljstva. Osrednje sporočilo raziskave je, da morajo organizacije hkrati razvijati voditeljske kompetence in pospeševati uvajanje umetne inteligence, saj bo prav povezava med ljudmi in tehnologijo odločala o prihodnji konkurenčnosti.
Generativna umetna inteligenca in strojno učenje
Največja poslovna prioriteta organizacij v letu 2025 je uvajanje generativne umetne inteligence in strojnega učenja. Delež organizacij, ki to področje uvrščajo med ključne strateške usmeritve, se je povečal s 43 % na 55 %. Vzporedno s tehnološkimi naložbami podjetja intenzivno vlagajo tudi v razvoj zaposlenih, prekvalifikacijo in nadgradnjo kompetenc, saj se življenjska doba uporabnosti posameznih znanj hitro krajša.
Raziskava ugotavlja, da je umetna inteligenca iz eksperimentalne faze prešla v jedro poslovnih procesov. Skoraj osem od desetih organizacij že poroča o napredku pri vključevanju umetne inteligence v delovne procese. Kljub temu številni vodje še nimajo zadostnega znanja za njeno učinkovito uporabo pri strateškem odločanju. Čeprav 56 % organizacij pričakuje, da bodo vodje uporabljali umetno inteligenco pri sprejemanju odločitev, le približno tretjina vodij zares dobro razume njene temeljne koncepte.
Pomembna ugotovitev raziskave je, da uspešna digitalna transformacija ni več odgovornost zgolj najvišjega vodstva. Pri uvajanju umetne inteligence imajo pomembno vlogo tudi srednji in operativni vodje, zato morajo organizacije razvijati voditeljske kompetence na vseh ravneh.
Organizacije morajo več pozornosti nameniti razvoju vodij
Na področju zavzetosti zaposlenih raziskava ne zaznava večjega napredka. Stopnja zadovoljstva z aktivnostmi za krepitev zavzetosti ostaja enaka kot leto prej. To nakazuje, da tradicionalni pristopi ne prinašajo več želenih učinkov in da bo treba iskati nove načine za vključevanje zaposlenih. Raziskovalci poudarjajo, da je zavzetost predvsem odraz kakovosti vodenja, zato bodo morale organizacije več pozornosti nameniti razvoju vodij in izboljšanju izkušnje zaposlenih.
Med najpomembnejšimi kompetencami prihodnosti ostajajo čustvena in socialna inteligenca. Skoraj polovica vprašanih meni, da sta ti področji še pomembnejši kot leto prej. V ospredje stopajo tudi sposobnost vodenja sprememb, obvladovanje polarizacije na delovnem mestu, razumevanje kompleksnih informacij ter razvoj pismenosti na področju umetne inteligence. Vodje bodo morali vse pogosteje delovati v razmerah negotovosti, zato raziskava posebej izpostavlja sposobnost prilagajanja, odprtost za spremembe in učinkovito delovanje v nepredvidljivih okoliščinah.
Programi razvoja vodij se zato vse bolj usmerjajo v podporo ljudem med transformacijami. Organizacije povečujejo poudarek na zmanjševanju stresa in izgorelosti, krepitvi čustvene inteligence, etičnem vodenju ter podpori pri nadgrajevanju znanj zaposlenih. V ospredje prihaja tudi ustvarjanje organizacij, ki so pripravljene na spremembe.
Razvojni programi za merljive učinke
Pri izbiri razvojnih programov organizacije najbolj cenijo razširljivost programov, merljive učinke, praktično uporabo pridobljenega znanja in dolgoročno vzdrževanje rezultatov. Stroški pri tem niso več glavni kriterij. Vodstva so pripravljena vlagati v razvojne programe, če ti dokazljivo prispevajo k poslovnim rezultatom.
Izziv: pomanjkanje časa za učenje
Med največjimi izzivi ostaja pomanjkanje časa za učenje. Vodje so pogosto preobremenjeni z operativnimi nalogami, zato težko namenijo dovolj časa lastnemu razvoju. Kljub temu organizacije pričakujejo, da bodo vodje na vseh ravneh v prihodnje še povečali obseg formalnega in neformalnega učenja.
Raziskava zaključuje, da je razvoj voditeljstva na prelomnici. Organizacije morajo razvijati vodje, ki bodo znali izkoristiti potencial umetne inteligence, hkrati pa ohraniti izrazito človeške kompetence – empatijo, presojo, sposobnost sodelovanja in vodenje ljudi skozi spremembe. Prav kombinacija tehnološke pismenosti in človeških voditeljskih sposobnosti bo po ugotovitvah raziskave ključni dejavnik uspeha organizacij v prihodnjih letih.
Program »Voditeljstvo dvojnega horizonta«
V okviru Akademije Zelena Slovenija smo razvili program za vodje, ki želijo v času sprememb odločati z več jasnosti, odgovornosti in zaupanja. Vodje danes ne odločajo več v stabilnem okolju. Umetna inteligenca, digitalizacija, ESG zahteve, pritiski na učinkovitost, reorganizacije in kadrovske napetosti od vodij zahtevajo več kot le strokovno znanje in hitro odzivanje.
Program v 10 modulih pomaga vodjem razviti notranjo kapaciteto za zrelejše odločanje pod pritiskom: več jasnosti, stabilnosti, odgovornosti, človečnosti in zaupanja v zahtevnih vodstvenih situacijah.
Namenjen je upravam, direktorjem, vodstvenim ekipam, srednjemu managementu, HR vodjem ter vodjem transformacijskih, digitalnih, AI in ESG projektov.
