Evropska komisija je 3. julija 2026 sprejela nov evropski standard poročanja o trajnostnosti za prostovoljno uporabo. Določen je v Delegirani uredbi Komisije C(2026) 5011 , ki dopolnjuje računovodsko direktivo z novim standardom za podjetja zunaj obveznega poročanja po Direktivi glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD).
Novi standard je osrednji povezovalni člen prenovljenega evropskega sistema poročanja o trajnostnosti:
- podjetjem omogoča sorazmeren in standardiziran okvir prostovoljnega poročanja;
- bankam, vlagateljem in poslovnim partnerjem zagotavlja skupen jezik podatkov o trajnostnosti;
- zavezancem po CSRD določa referenčni obseg podatkov, ki jih lahko pridobivajo od podjetij v vrednostni verigi;
- podjetjem z največ 1.000 zaposlenimi zagotavlja pravno zaščito pred čezmernimi zahtevami po informacijah, kadar se te zbirajo za poročanje po CSRD.
Standard ima dve različni funkciji:
- podjetjem zunaj obveznega poročanja po CSRD omogoča enotno prostovoljno poročanje;
- določa zgornjo mejo informacij, ki jih smejo zavezanci po CSRD za potrebe svojega poročanja zahtevati od podjetij z največ 1.000 zaposlenimi v vrednostni verigi.
Druga funkcija pomeni največjo sistemsko novost. Prostovoljni standard za MSP – VSME iz leta 2025 – je bil vključen v nezavezujoče priporočilo Komisije ter namenjen podjetjem in uporabnikom njihovih informacij. Novi standard pa je določen v delegirani uredbi in bo po začetku uporabe neposredno povezan z zakonsko pravico zaščitenih podjetij, da zavrnejo predložitev informacij, ki presegajo dovoljeno zgornjo mejo. Novi standard v povezavi s spremenjeno računovodsko direktivo določa pravno zavezujočo zgornjo mejo informacij. Zakonska pravica zaščitenega podjetja do zavrnitve informacij nad to mejo izhaja iz členov 19a(3) in 29a(3) računovodske direktive, kakor ju je spremenila Direktiva (EU) 2026/470.
Pomembno je razlikovanje: delegirana uredba bo pravno zavezujoč in neposredno veljaven akt EU, vendar bo odločitev podjetja, ali bo po standardu pripravilo prostovoljno poročilo, še naprej prostovoljna.
Evropska komisija je standard sprejela, vendar 3. avgusta 2026 še ni bil objavljen v Uradnem listu EU in zato še ni začel veljati. Pred objavo teče obdobje nadzora Evropskega parlamenta in Sveta.
-
- Kako se novi standard razlikuje od VSME?
Novi standard je izdelan na podlagi standarda VSME, vendar pravno ni isti dokument.
| VSME iz leta 2025 | Novi prostovoljni standard EU iz leta 2026 |
| Vključen je v nezavezujoče priporočilo Komisije. | Določen je v neposredno veljavni delegirani uredbi. |
| Namenjen je predvsem nekotirajočim mikro, malim in srednjim podjetjem. | Namenjen je predvsem podjetjem zunaj obveznega poročanja, ki ne presegajo 1.000 zaposlenih. |
| Njegova uporaba je prostovoljna. | Tudi uporaba novega standarda za poročanje podjetja ostaja prostovoljna. |
| Ne vzpostavlja zakonske omejitve zahtev v vrednostni verigi. | Podatkovne točke iz Priloge II določajo pravno zavezujočo zgornjo mejo zahtev za namene poročanja po CSRD. |
| Podjetju ne daje neposredne zakonske pravice zavrniti dodatnih vprašanj. | V povezavi s spremenjeno računovodsko direktivo omogoča uporabo zakonske pravice do zavrnitve informacij nad zgornjo mejo. |
| Vsebinsko izhaja iz prvotnih ESRS. | Usklajen je z revidiranimi ESRS, ki jih je Komisija sprejela 3. julija 2026 v delegiranem aktu C(2026) 5010 in ki ob pripravi tega besedila še niso začeli veljati. |
| Vsebuje osnovni in celoviti modul. | Ohranja osnovni in celoviti modul ter uvaja omejene in ciljno usmerjene spremembe. |
| Uporabnikom informacij priporoča, naj svoje zahteve omejijo. | Za potrebe poročanja po CSRD omejuje obseg informacij, katerih predložitev je mogoče zahtevati. |
Ko bo nova delegirana uredba začela veljati, bo Priporočilo Komisije (EU) 2025/1710 o VSME prenehalo ustvarjati pravne učinke, novi standard pa ga bo nasledil.
To ne pomeni, da bo dosedanje delo podjetij po VSME izgubljeno. Komisija je spremembe namerno omejila, da bi zagotovila kontinuiteto. Novi standard ne dodaja novih modulov ali bistveno širi obsega informacij.
Podjetja, ki že zbirajo podatke po VSME, bodo morala predvsem:
- primerjati podatkovne točke obeh različic;
- preveriti spremenjeno razvrstitev podatkovnih točk;
- prilagoditi strukturo poročila;
- dopolniti morebitne manjkajoče informacije;
- posodobiti izjavo o uporabljenem standardu.
Sistema jim praviloma ne bo treba postaviti na novo.
2. Kdo bo lahko uporabljal novi standard?
Delegirani akt določa, da lahko po standardu prostovoljno poročajo podjetja, ki niso zavezana k obveznemu poročanju po CSRD.
Standard je po svoji zasnovi in izrecnem besedilu Priloge I namenjen predvsem podjetjem, ki v predhodnem poslovnem letu niso presegla povprečno 1.000 zaposlenih.
To vključuje:
- samozaposlene;
- podjetnike in druge nekorporativne oblike opravljanja dejavnosti;
- mikropodjetja;
- mala podjetja;
- srednja podjetja;
- večja podjetja z največ 1.000 zaposlenimi;
- kotirajoča mikropodjetja;
- odvisne družbe, ki niso samostojne zavezanke;
- podjetja, ki so zaradi sprememb Omnibusa I izpadla iz obveznega področja CSRD.
Novi standard torej ni več namenjen samo MSP. Zajema tudi večja podjetja, če ne presegajo meje 1.000 zaposlenih in niso zavezana k obveznemu poročanju po CSRD.
Kaj pa podjetje z več kot 1.000 zaposlenimi, ki ne dosega 450 milijonov evrov čistih prihodkov?
Takšno podjetje po novih pragovih praviloma ne bo zavezano k poročanju po CSRD.
Operativni del delegirane uredbe možnost uporabe standarda odpira podjetjem, ki niso zavezana po določbah računovodske direktive o obveznem poročanju o trajnostnosti. To lahko vključuje tudi podjetje z več kot 1.000 zaposlenimi, ki ne presega prihodkovnega praga.
Vendar je treba upoštevati, da je standard po svojem namenu in besedilu Priloge I oblikovan predvsem za podjetja z največ 1.000 zaposlenimi. Podjetje z več kot 1.000 zaposlenimi tudi ni zaščiteno z omejitvijo zahtev v vrednostni verigi.
Razlikovati je torej treba med:
- možnostjo prostovoljne uporabe standarda;
- ciljno skupino, za katero je standard zasnovan;
- pravico do zaščite pred čezmernimi zahtevami.
To niso povsem iste kategorije.
- Ali mora podjetje opraviti presojo dvojne pomembnosti?
Ne v obsegu in po postopku, ki ga morajo uporabljati zavezanci po ESRS.
Standard upošteva obe razsežnosti informacij, ki sta podlaga koncepta dvojne pomembnosti:
- kako podjetje vpliva ali bi lahko vplivalo na ljudi in okolje;
- kako okoljska in družbena vprašanja vplivajo ali bi lahko vplivala na njegov finančni položaj, uspešnost in denarne tokove.
Vendar standard ne zahteva formaliziranega postopka presoje dvojne pomembnosti po ESRS. Podjetju ni treba vzpostaviti celotnega procesa identifikacije in ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti, določanja pragov pomembnosti ter dokumentiranja presoje za vsako tematsko področje.
Namesto tega standard uporablja:
- vnaprej določen osnovni nabor podatkov;
- načelo “če velja”;
- prostovoljne podatkovne točke;
- dodatne sektorske informacije, kadar so pomembne za dejavnost podjetja;
- celoviti modul za zahtevnejše informacijske potrebe.
Podjetje lahko doda tudi informacije, ki jih standard izrecno ne zahteva, kadar so potrebne za ustrezen prikaz vprašanj, značilnih za njegovo dejavnost ali konkretne okoliščine.
To je pomembna praktična poenostavitev. Podjetju pred vsakim razkritjem ni treba izvesti kompleksnega postopka presoje pomembnosti. Zagotoviti pa mora, da so informacije:
- relevantne;
- verodostojno predstavljene;
- primerljive;
- razumljive;
- preverljive.
- Standard ima dva modula
Možnost A: osnovni modul
Osnovni modul obsega razkritji B1 in B2 ter osnovne kazalnike B3–B11.
Namenjen je predvsem mikropodjetjem in podjetjem, ki potrebujejo osnovni standardizirani profil podatkov o trajnostnosti. Za druga podjetja predstavlja minimalni okvir uporabe standarda.
B1 – Podlaga za pripravo
Podjetje navede:
- ali uporablja samo osnovni modul ali osnovni in celoviti modul;
- izrecno izjavo o skladnosti z izbrano možnostjo;
- ali je poročilo pripravljeno na posamični ali konsolidirani podlagi;
- pri konsolidiranem poročilu seznam vključenih odvisnih družb in njihove registrirane naslove;
- pravno obliko;
- klasifikacijsko oznako dejavnosti NACE;
- bilančno vsoto;
- čiste prihodke;
- število zaposlenih;
- državo primarnega poslovanja;
- lokacijo pomembnih sredstev;
- geolokacijo lokacij, ki jih ima podjetje v lasti, najemu ali upravljanju;
- morebitno uporabo dovoljenih izjem pri opustitvi informacij.
Če je podjetje pridobilo certifikat, oznako ali drugo priznanje, povezano s trajnostnostjo, ga na kratko opiše ter po potrebi navede izdajatelja, datum in doseženo oceno.
B2 – Prakse, politike in prihodnje pobude
Če ima podjetje vzpostavljene prakse, politike ali prihodnje pobude za prehod v bolj trajnostno in vključujoče gospodarstvo, navede:
- katere konkretne okoljske ali družbene prakse izvaja;
- katere politike je sprejelo;
- ali so politike javno dostopne;
- katere prihodnje pobude ali v prihodnost usmerjene načrte uresničuje oziroma je začelo izvajati;
- ali ima določene cilje za spremljanje izvajanja politik.
Če podjetje takšnih praks, politik, pobud ali ciljev nima, mu jih zgolj zaradi poročanja ni treba umetno oblikovati.
Okoljski podatki
B3 – Energija in emisije toplogrednih plinov
Podjetje razkrije:
- skupno porabo energije v MWh;
- če lahko pridobi potrebne podatke, razčlenitev porabe na električno energijo in goriva ter na obnovljive in neobnovljive vire;
- bruto emisije toplogrednih plinov obsega 1;
- lokacijsko izračunane emisije obsega 2.
B4 – Onesnaževanje zraka, vode in tal
Podjetje poroča o emisijah onesnaževal iz lastnih dejavnosti, ki jih:
- mora sporočati pristojnim organom na podlagi prava EU ali nacionalnega prava; ali
- prostovoljno spremlja in poroča v okviru sistema okoljskega ravnanja.
Če so informacije že javno dostopne, se lahko podjetje sklicuje na dokument oziroma spletno mesto, kjer so objavljene.
B5 – Biotska raznovrstnost
Če ima podjetje lokacije na območjih, občutljivih z vidika biotske raznovrstnosti, ali v njihovi bližini, navede te lokacije in ime zadevnega območja.
B6 – Voda
Podjetje razkrije skupni odvzem vode.
Če ima proizvodne procese, ki pomembno porabljajo vodo, razkrije tudi:
- porabo vode, izračunano kot razlika med odvzemom in izpustom vode iz proizvodnih procesov;
- posebej porabo vode na lokacijah, ki so na območjih vodnega stresa.
B7 – Raba virov, krožno gospodarstvo in odpadki
Podjetje razkrije:
- ali uporablja načela krožnega gospodarstva in kako;
- skupno količino nastalih odpadkov;
- razčlenitev na nevarne in nenevarne odpadke;
- delež odpadkov, usmerjenih v recikliranje ali pripravo za ponovno uporabo;
- pri dejavnostih s pomembnimi materialnimi tokovi tudi letno maso pomembnih uporabljenih materialov.
Družbeni podatki
B8 – Značilnosti zaposlenih
Število zaposlenih, izraženo kot število oseb ali ekvivalent polnega delovnega časa, se razčleni glede na:
- pogodbo za določen ali nedoločen čas;
- spol;
- državo pogodbe o zaposlitvi, če podjetje posluje v več državah.
B9 – Varnost in zdravje pri delu
Podjetje razkrije:
- število evidentiranih nezgod pri delu;
- stopnjo evidentiranih nezgod pri delu;
- skupno število smrtnih primerov zaradi evidentiranih nezgod pri delu in evidentiranih primerov bolezni, povezanih z delom.
B10 – Plače, kolektivna pogajanja in usposabljanje
Podjetje razkrije:
- ali zaposleni prejemajo plačilo, ki je enako ali višje od veljavne minimalne plače, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo;
- plačno vrzel med ženskami in moškimi, kadar jo mora že poročati na podlagi prava EU ali nacionalnih predpisov;
- delež zaposlenih, zajetih v kolektivnih pogodbah;
- povprečno letno število ur usposabljanja na zaposlenega.
Upravljavski podatki
B11 – Obsodbe in globe zaradi korupcije in podkupovanja
Če so bile v poročevalskem obdobju izrečene obsodbe ali globe zaradi kršitev predpisov o preprečevanju korupcije in podkupovanja, podjetje navede:
- število obsodb;
- skupni znesek glob.
Možnost B: osnovni in celoviti modul
Podjetje celovitega modula ne more uporabljati brez osnovnega modula. Najprej mora upoštevati razkritja B1–B11, nato pa jih dopolni s celovitim modulom.
Če podjetje v izjavi o skladnosti navede, da uporablja oba modula, mora izbrano možnost upoštevati v celoti, razen podatkovnih točk, za katere velja načelo “če velja”, in podatkovnih točk, ki so izrecno prostovoljne.
Celoviti modul je namenjen predvsem podjetjem, ki:
- imajo zahtevnejše kupce ali vlagatelje;
- poslujejo v mednarodnih vrednostnih verigah;
- potrebujejo zunanje financiranje;
- želijo predstaviti svojo strategijo in podnebna tveganja;
- imajo pomembnejše vplive ali kompleksnejši poslovni model;
- želijo pripraviti vsebinsko celovitejše poročilo.
Obsega devet sklopov.
C1 – Poslovni model, strategija in pobude, povezane s trajnostnostjo
Podjetje opiše:
- pomembne skupine proizvodov in storitev;
- pomembne trge;
- glavne poslovne odnose;
- ključne elemente strategije, ki so povezani z vprašanji trajnostnosti ali vplivajo nanje.
C2 – Podrobnejši opis praks, politik in prihodnjih pobud
Podjetje podrobneje opiše prakse, politike in prihodnje pobude, ki jih je navedlo pri B2.
Pojasni tudi:
- ali vključujejo dobavitelje ali kupce;
- katere cilje uporablja za spremljanje izvajanja politik;
- po želji najvišjo raven v podjetju, odgovorno za njihovo izvajanje.
C3 – Cilji zmanjšanja emisij in podnebni prehod
Če ima podjetje določene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, navede:
- ciljno leto in ciljno vrednost;
- izhodiščno leto in izhodiščno vrednost;
- uporabljene merske enote;
- delež emisij obsega 1, obsega 2 in, če so vključene, obsega 3, ki jih cilj zajema;
- glavne ukrepe za doseganje ciljev.
Če podjetje iz sektorja z velikim vplivom na podnebje že ima načrt prehoda za blaženje podnebnih sprememb, lahko pojasni njegov prispevek k zmanjševanju emisij.
Če takšno podjetje načrta nima, mora navesti, ali ga namerava sprejeti in, če ga namerava, kdaj.
C4 – Podnebna tveganja
Če je podjetje prepoznalo podnebne nevarnosti ali dogodke, povezane s prehodom, ki zanj ustvarjajo podnebna tveganja, opiše:
- fizične podnebne nevarnosti in prehodne dogodke;
- način presoje izpostavljenosti in občutljivosti sredstev, dejavnosti in vrednostne verige;
- časovne horizonte prepoznanih tveganj;
- izvedene ukrepe prilagajanja.
Podjetje lahko dodatno razkrije možne negativne učinke podnebnih tveganj na svojo finančno uspešnost ali poslovanje ter jih kvalitativno oceni kot visoke, srednje ali nizke.
C5 – Dodatne značilnosti zaposlenih
Podjetje razkrije stopnjo fluktuacije zaposlenih v poročevalskem obdobju.
Prostovoljno lahko navede tudi:
- razmerje med ženskami in moškimi na ravni vodstva;
- število samozaposlenih oseb brez zaposlenih, ki delajo izključno za podjetje;
- število začasnih delavcev, ki jih zagotavljajo agencije za zaposlovanje.
C6 – Človekove pravice: politike in postopki za lastne zaposlene
Podjetje navede:
- ali ima kodeks ravnanja ali politiko človekovih pravic za lastne zaposlene;
- ali ta dokument obravnava otroško delo, prisilno delo, trgovino z ljudmi, diskriminacijo, preprečevanje nezgod in druga vprašanja;
- ali ima mehanizem za obravnavo pritožb zaposlenih.
C7 – Kršitve človekovih pravic
Podjetje navede, ali je v poročevalskem obdobju potrdilo incidente med lastnimi zaposlenimi, povezane z:
- otroškim delom;
- prisilnim delom;
- trgovino z ljudmi;
- diskriminacijo;
- drugimi kršitvami človekovih pravic.
Če so bili incidenti potrjeni, lahko opiše ukrepe za njihovo odpravo.
Navede lahko tudi, ali je seznanjeno s potrjenimi incidenti, ki vključujejo delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti, potrošnike ali končne uporabnike.
C8 – Prihodki iz posebej opredeljenih dejavnosti
Če je podjetje dejavno na katerem od navedenih področij, razkrije povezane prihodke iz:
- industrije prepovedanega orožja;
- gojenja in proizvodnje tobaka;
- sektorja fosilnih goriv, z ločeno navedbo prihodkov iz premoga, nafte in plina;
- določene kemične proizvodnje.
Te informacije so pomembne predvsem za finančne institucije in udeležence na finančnih trgih.
C9 – Spolna raznolikost organov upravljanja
Če ima podjetje organ upravljanja, razkrije razmerje med spoloma v tem organu.
- Ali mora podjetje poročati vse podatke?
Če podjetje izbere osnovni modul, ga mora uporabljati v celoti. Če izbere osnovni in celoviti modul, mora upoštevati zahteve obeh modulov.
Standard razlikuje med štirimi kategorijami podatkovnih točk:
- obveznimi podatkovnimi točkami pri uporabi izbranega modula;
- podatkovnimi točkami, ki se poročajo samo, kadar veljajo določene okoliščine;
- prostovoljnimi podatkovnimi točkami;
- podatki, ki jih je treba upoštevati pri poročanju sektorsko značilnih informacij.
Če je razkritje označeno z načelom “če velja”, ga podjetje objavi samo, če se določena okoliščina nanaša nanj. Če ga izpusti, se šteje, da okoliščina zanj ne velja.
Podjetje lahko doda kvalitativne ali kvantitativne informacije, ki jih standard ne vsebuje, kadar so potrebne za ustrezen prikaz vprašanj, značilnih za njegov sektor ali konkretne okoliščine. Standard posebej opozarja na možnost vključitve emisij obsega 3, kadar so te pomembne za dejavnost podjetja.
Dodatna sorazmernost za podjetja z največ 10 zaposlenimi
Za podjetja z največ 10 zaposlenimi so nekatere podatkovne točke, ki so za druga podjetja obvezne, prostovoljne.
Mednje sodijo nekateri podatki o:
- energiji;
- emisijah toplogrednih plinov;
- vodi;
- uporabi načel krožnega gospodarstva;
- odpadkih in materialnih tokovih;
- poslovnem modelu;
- ciljih zmanjševanja emisij;
- podnebnih tveganjih;
- fluktuaciji zaposlenih;
- politikah in incidentih na področju človekovih pravic.
- Kdaj lahko podjetje določene informacije izpusti?
Standard pod določenimi pogoji omogoča opustitev informacij, kadar bi njihovo razkritje:
- v izjemnih primerih resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja;
- razkrilo poslovno skrivnost, intelektualno lastnino, znanje, tehnološke informacije ali rezultate inovacij;
- pomenilo razkritje tajnih podatkov;
- kršilo obveznosti varovanja zasebnosti, varnosti ali druge zahteve prava EU oziroma nacionalnega prava.
Podjetje mora pri uporabi izjeme:
- navesti, katere podatke je izpustilo;
- ob vsakem naslednjem datumu poročanja ponovno preveriti, ali razlog za opustitev še obstaja.
Možnost opustitve podatkov zato ne pomeni splošnega dovoljenja za izključevanje neugodnih informacij.
- Kaj pomeni omejitev zahtev v vrednostni verigi?
To je pravno najpomembnejši del nove ureditve.
Zaščiteno podjetje je podjetje v vrednostni verigi zavezanca po CSRD, ki na bilančni presečni dan v predhodnem poslovnem letu ni preseglo povprečno 1.000 zaposlenih.
Ko zavezanec po CSRD zbira podatke za pripravo svojega poročila o trajnostnosti, od zaščitenega podjetja ne sme zahtevati predložitve informacij, ki presegajo zgornjo mejo, določeno z delegirano uredbo.
Zaščiteno podjetje ima pravico predložitev dodatnih informacij zavrniti.
Zavezanec lahko za dodatne informacije še vedno zaprosi. V tem primeru mora:
- jasno označiti, katere zahtevane informacije presegajo zgornjo mejo;
- podjetje obvestiti, da ima zakonsko pravico zavrniti njihovo predložitev.
Omejitev torej ni absolutna prepoved postavljanja dodatnih vprašanj. Je prepoved, da bi zavezanec predložitev informacij nad dovoljeno mejo zahteval kot obvezno za potrebe svojega poročanja po CSRD.
Zgornja meja ni celoten prostovoljni standard
Zgornje meje ne sestavljajo vse podatkovne točke osnovnega in celovitega modula.
Omejitev zajema samo podatkovne točke, ki so posebej navedene v Prilogi II delegirane uredbe. Ta ločeno določa:
- zgornjo mejo za podjetja z več kot 10 zaposlenimi;
- ožjo zgornjo mejo za podjetja z največ 10 zaposlenimi.
Zgornja meja tudi ne pomeni dovoljenja za avtomatično zbiranje vseh podatkov iz Priloge II. Zavezanec naj zahteva samo informacije, ki jih dejansko potrebuje za svoje poročanje po CSRD, in manj informacij od določene zgornje meje, kadar celoten obseg ni potreben.
- Kdaj omejitev zahtev ne velja?
Omejitev velja samo za zbiranje informacij za pripravo poročila o trajnostnosti po CSRD oziroma po nacionalni zakonodaji, s katero je računovodska direktiva prenesena v pravni red države članice. Ne posega v zahteve po informacijah, ki so potrebne zaradi drugih obveznosti po pravu EU ali nacionalnem pravu.
To lahko vključuje zahteve, ki izhajajo iz:
- okoljske zakonodaje;
- mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM);
- uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR);
- uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR);
- uredb REACH in CLP;
- zakonodaje o baterijah;
- pravil o varnosti proizvodov;
- predpisanih obveznosti skrbnega pregleda;
- druge evropske ali nacionalne zakonodaje.
Omejitev prav tako ne izključuje informacijskih zahtev, ki imajo drug dejanski in samostojen poslovni namen, na primer:
- zagotavljanje varnosti in kakovosti proizvoda;
- sledljivost materialov;
- ocenjevanje dobavitelja;
- upravljanje konkretnega nabavnega, okoljskega ali poslovnega tveganja;
- preverjanje izpolnjevanja pogodbeno dogovorjenih lastnosti proizvoda ali storitve.
Sama vključitev zahteve v pogodbo pa ne pomeni avtomatične izjeme. Če je informacija dejansko zahtevana za poročanje zavezanca po CSRD, zanjo velja omejitev vrednostne verige, ne glede na to, ali je bila zahteva vključena tudi v pogodbo ali dobaviteljski vprašalnik.
Odločilen je dejanski namen zbiranja informacij.
Omejitev prav tako ne pomeni, da banka pri kreditni presoji nikoli ne sme zahtevati dodatnih podatkov. Delegirani akt banke, zavarovalnice, finančne institucije in udeležence na finančnih trgih spodbuja, naj svoje zahteve do podjetij z največ 1.000 zaposlenimi tudi za druge namene čim bolj omejijo na informacije iz novega standarda. Toda pravno zavezujoča omejitev vrednostne verige velja samo za zbiranje podatkov za poročanje po CSRD.
- Ali mora biti prostovoljno poročilo javno?
Ne. Primarna funkcija poročila je zagotavljanje informacij dejanskim ali potencialnim poslovnim partnerjem. Podjetje se lahko odloči, da:
- poročilo posreduje samo izbranim kupcem, bankam ali vlagateljem;
- ga objavi kot samostojen dokument;
- ga vključi v ločen del poslovnega poročila;
- ga javno objavi na spletni strani.
Če podjetje poročilo javno objavi in pripravlja poslovno poročilo, ga lahko vanj vključi kot ločen del. Če poslovnega poročila nima, ga lahko objavi kot samostojen dokument.
Podjetje lahko uporabi tudi sklice na informacije, objavljene v drugih dokumentih, če so ti dostopni hkrati in v istem naboru dokumentov kot poročilo o trajnostnosti.
- Ali je treba pridobiti zagotovilo o informacijah?
Ne. Podjetje, ki standard uporablja prostovoljno, ni dolžno pridobiti neodvisnega zagotovila o informacijah v poročilu.
Kljub temu mora zagotoviti, da so informacije:
- relevantne;
- verodostojno predstavljene;
- primerljive;
- razumljive;
- preverljive.
Podjetje bi zato moralo hraniti:
- uporabljene metodologije;
- vhodne podatke;
- izračune;
- uporabljene emisijske faktorje;
- notranja pojasnila;
- osnovna dokazila;
- dokumentacijo o presoji uporabe posameznih podatkovnih točk.
Neodvisno zagotovilo torej ni obvezno, vendar mora biti mogoče pojasniti izvor in način priprave poročanih informacij.
- Kako pogosto se poroča?
Standard ne določa splošne obveznosti vsakoletnega prostovoljnega poročanja.
Če podjetje poročilo pripravlja za potrebe velikih podjetij ali bank, ki zahtevajo letno posodobitev informacij, mora poročilo pripraviti letno.
Če podjetje pripravlja računovodske izkaze, mora prostovoljno poročilo zajemati obdobje, ki je usklajeno z obdobjem računovodskih izkazov.
Od drugega leta poročanja podjetje navede primerjalne podatke za predhodno leto, razen pri kazalnikih, ki jih razkriva prvič.
Če se posamezna podatkovna točka od predhodnega leta ni spremenila, lahko podjetje navede, da sprememb ni bilo, in se sklicuje na informacijo v poročilu za predhodno leto.
- Kdaj se bo novi režim začel uporabljati?
Razlikovati je treba med začetkom veljavnosti uredbe in začetkom uporabe omejitve zahtev v vrednostni verigi.
Po besedilu delegiranega akta:
- bo uredba začela veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu EU;
- bodo podjetja zunaj obveznega poročanja standard lahko prostovoljno uporabljala od začetka veljavnosti uredbe;
- se bo pravno zavezujoča omejitev zahtev v vrednostni verigi uporabljala za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje.
Ker delegirani akt 3. avgusta 2026 še ni objavljen v Uradnem listu EU, trenutno še ni začel veljati.
Ker zakonska pravica zaščitenega podjetja do zavrnitve in z njo povezane obveznosti zavezancev izhajajo iz računovodske direktive, bo treba pri praktični uporabi v Sloveniji upoštevati tudi njen prenos v ZGD-1. Delegirana uredba bo neposredno uporabljiva, določbe direktive pa učinkujejo prek nacionalnega prenosa, ob upoštevanju splošnih pravil prava EU.
- Kaj novi standard pomeni za slovenska podjetja?
Za MSP, ki že uporabljajo VSME
Smiselno je:
- nadaljevati zbiranje podatkov;
- ohraniti vzpostavljene metodologije in evidence;
- poročila do začetka veljavnosti nove uredbe še ne označevati kot poročila po novem prostovoljnem standardu;
- po začetku veljavnosti opraviti primerjavo med VSME in novim standardom;
- preveriti razvrstitev podatkovnih točk;
- prilagoditi manjkajoče ali spremenjene informacije;
- jasno navesti, kateri standard in katera različica sta bila uporabljena.
Za podjetja, ki so izpadla iz obveznega področja CSRD
Novi standard omogoča, da:
- ohranijo uporabne dele že vzpostavljenega sistema poročanja;
- opustijo nesorazmerne zahteve polnih ESRS;
- podatke uskladijo s potrebami kupcev, bank in vlagateljev;
- nadaljujejo spremljanje ključnih okoljskih, družbenih in upravljavskih podatkov;
- pripravijo enoten osnovni podatkovni okvir namesto številnih nepovezanih vprašalnikov.
Takšna podjetja morajo presoditi, ali njihovim potrebam zadošča osnovni modul ali potrebujejo tudi celoviti modul.
Za zavezance po CSRD
Zavezanci bodo morali:
- pregledati vprašalnike za dobavitelje in druge partnerje v vrednostni verigi;
- ločiti podatke, ki jih zbirajo za poročanje po CSRD, od podatkov, ki jih potrebujejo zaradi druge zakonodaje ali drugih dejanskih poslovnih namenov;
- ugotoviti, kateri partnerji so zaščiteni z omejitvijo vrednostne verige;
- upoštevati ožjo zgornjo mejo za podjetja z največ 10 zaposlenimi;
- označiti informacije, ki presegajo dovoljeni obseg;
- partnerja obvestiti o njegovi pravici do zavrnitve;
- zahtevati samo informacije, ki jih dejansko potrebujejo;
- dokumentirati namen in pravno oziroma poslovno podlago zbiranja podatkov.
Posebej pomembno bo, da zavezanci ne bodo zgolj preimenovali obstoječih obsežnih vprašalnikov. Novi režim zahteva vsebinsko presojo, katere informacije so za poročanje po CSRD res potrebne in katere imajo drugo samostojno podlago.
Standard je prostovoljen, njegova sistemska vloga pa ni obrobna
Novi prostovoljni standard ne uvaja nove splošne obveznosti poročanja za podjetja zunaj CSRD. Njegov pomen je širši.
Vzpostavlja skupno evropsko podatkovno osnovo za podjetja, banke, vlagatelje in poslovne partnerje ter hkrati prvič pravno omejuje obseg informacij, katerih predložitev lahko zavezanci po CSRD zahtevajo od manjših podjetij v svoji vrednostni verigi.
Za podjetja bo zato pomemben iz dveh razlogov:
- kot sorazmeren okvir za prostovoljno spremljanje in predstavljanje podatkov o trajnostnosti;
- kot referenčna meja pri presoji, katere zahteve velikih poslovnih partnerjev so povezane s CSRD in katere presegajo dovoljeni obseg.
Praktična vrednost standarda bo odvisna od tega, ali ga bodo podjetja, banke in veliki kupci dejansko sprejeli kot skupni podatkovni jezik. Če se bo to zgodilo, lahko zmanjša množico nepovezanih vprašalnikov in podjetjem omogoči, da iste kakovostno pripravljene informacije uporabijo za več poslovnih namenov.
