Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) je objavil posodobljeno izdajo napovedi spretnosti (Skills Forecast), ki prinaša nove podatke o prihodnjih trendih na evropskem trgu dela do leta 2035. Orodje ponuja projekcije zaposlovanja po državah, sektorjih, poklicih in ravneh izobrazbe za države EU ter več drugih evropskih držav ter predstavlja pomembno podporo pri oblikovanju politik na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.
Po napovedih naj bi se skupna zaposlenost v EU med letoma 2023 in 2035 povečala za več kot 4 %. Med najhitreje rastočimi področji bodo informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskave in razvoj, računalniške storitve ter arhitekturne in inženirske dejavnosti, kar odraža vse večji pomen digitalnega in zelenega prehoda. Zaposlenost strokovnjakov in tehnikov na področju IKT naj bi v povprečju rasla za 2,5 % letno.
Po drugi strani se bo zaposlenost v dejavnostih, povezanih s premogovništvom in proizvodnjo fosilnih goriv, izrazito zmanjševala. Največji upad je predviden v premogovništvu, kjer naj bi se število delovnih mest zmanjševalo za več kot 10 % letno.
Pomemben dejavnik prihodnjih sprememb ostaja staranje prebivalstva. Število aktivnih delavcev, starejših od 65 let, naj bi v EU naraščalo za več kot 7 % letno, medtem ko se bo skupina prebivalcev v osrednjem delovno aktivnem obdobju (30–54 let) postopno zmanjševala. Zaradi tega bo večina zaposlitvenih priložnosti nastajala zaradi potrebe po nadomeščanju upokojenih delavcev, ne pa zgolj zaradi ustvarjanja novih delovnih mest.
Demografske spremembe bodo povečale tudi povpraševanje po zdravstvenih in oskrbovalnih poklicih. Zaposlenost zdravstvenih delavcev, zdravstvenih tehnikov in oskrbovalcev naj bi rasla za skoraj 1 % letno.
Novost letošnje izdaje je podrobnejša analiza potreb po nadomeščanju delovne sile ter ločeno spremljanje poklicnih in splošnih izobraževalnih poti na srednji ravni izobrazbe. Sočasno je bil posodobljen tudi Cedefopov indeks pomanjkanja delovne sile in spretnosti (CLSSI), ki opozarja na vse večje pomanjkanje kadrov v visoko kvalificiranih poklicih, kot so vodstveni delavci, strokovnjaki in tehnični sodelavci. Pomanjkanje je posledica kombinacije velikega povpraševanja, upokojevanja zaposlenih in neskladij med razpoložljivimi ter zahtevanimi znanji.
Cedefop poudarja, da bodo ugotovitve napovedi pomembne za izvajanje evropskih pobud, povezanih z digitalnim desetletjem, umetno inteligenco, konkurenčnostjo in Unijo spretnosti. Podatki naj bi državam članicam pomagali pri načrtovanju izobraževalnih programov, prekvalifikacij ter ukrepov za odpravljanje pomanjkanja kadrov in boljše usklajevanje ponudbe znanj s potrebami gospodarstva.
Pridobitev trajnostnih kompetenc
V okviru Akademije Zelena Slovenija nudimo podporo pri pridobivanju kompetenc s področja trajnostnega razvoja, ki postajajo ključen vidik vseh področij dela – tako vodstva kot tudi drugih področij dela, kot so nabava, kakovost, skladnost, marketing in prodaja, logistika, proizvodnja, razvoj in raziskave idr. S trajnostnimi kompetencami bodo zaposleni znali prepoznavati vplive, tveganja in priložnosti ter predlagati ukrepe, ki bodo izboljšali poslovne in proizvodne procese ter posledično prispevali k ustvarjanju prihrankov, manjšim vplivom na okolje in dvigu konkurenčnosti.
