Po petih letih razvoja je zaključen projekt DigŽiv – Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji, v okviru katerega so partnerji razvili enoten informacijski sistem za povezovanje doslej ločenih podatkovnih zbirk slovenskega živinorejstva. Projekt, vreden približno 3,1 milijona evrov, bo rejcem in strokovnim službam omogočil hitrejši dostop do podatkov, manj administrativnega dela in učinkovitejše odločanje.
Rezultate projekta so predstavili na zaključni okrogli mizi v Višnji Gori, kjer so jih predali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt so izvajali Kmetijski inštitut Slovenije ter Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Pred začetkom projekta so se podatkovne zbirke za posamezne vrste domačih živali razvijale ločeno, kar je oteževalo izmenjavo podatkov in povzročalo podvajanje postopkov. Nova platforma združuje podatke v enoten sistem, izboljšuje njihovo kakovost in povezljivost z nacionalnimi registri ter digitalizira rodovniške knjige in drugo strokovno dokumentacijo.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so razvili skupno platformo e-Živinoreja ter specializirana modula e-Govedo in e-Čebele. Kot je pojasnil Tomaž Perpar, sistem na področju govedoreje že zajema podatke o približno 80 odstotkih krav molznic in več kot 90 odstotkih prireje mleka v Sloveniji.
Veterinarska fakulteta je razvila modul za konjerejo, s katerim so digitalizirali obsežen zgodovinski arhiv, vključno z arhivom Kobilarne Lipica. Rejcem bo omogočeno enostavnejše elektronsko vnašanje podatkov o pripustih, žrebitvah in izbiri plemenskih žrebcev, kar bo po besedah Karoline Jamnik Cerk zmanjšalo administrativne obremenitve in izboljšalo strokovno podporo.
Na Biotehniški fakulteti so pripravili module za prašičerejo, drobnico in gensko banko. Vodja projektnega dela Klemen Potočnik je poudaril, da bodo sodobne analitične metode in strojno učenje rejcem zagotovili kakovostnejše kazalnike za selekcijo in upravljanje čred, kar bo prispevalo k večji konkurenčnosti slovenskega živinorejstva.
Partnerji projekta izpostavljajo, da bo uspešnost novega sistema odvisna tudi od zaupanja uporabnikov. Rejci bodo podatke pripravljeni deliti predvsem takrat, ko bodo v zameno dobili uporabne informacije za izboljšanje svojega dela.
Na Ministrstvu za kmetijstvo pričakujejo, da bo novi informacijski sistem pomembna podpora tudi pri oblikovanju prihodnjih kmetijskih politik, saj bodo kakovostni podatki omogočili boljše načrtovanje ukrepov in učinkovitejšo pripravo razvojnih politik.
Projekt DigŽiv je bil financiran v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
