Evropska komisija je predstavila Akcijski načrt za elektrifikacijo, s katerim želi pospešiti uporabo električne energije v gospodarstvu in gospodinjstvih ter zmanjšati odvisnost Evropske unije od uvoženih fosilnih goriv. Načrt je del širše strategije za krepitev energetske varnosti, konkurenčnosti in razogljičenja evropskega gospodarstva.
Komisija predlaga, da bi delež električne energije v končni rabi energije do leta 2040 dosegel 46 odstotkov, kar bi pomenilo skoraj podvojitev sedanjega deleža, ki že desetletje ostaja pri približno 23 odstotkih. Po ocenah Komisije bi takšna preobrazba letni račun EU za uvoz fosilnih goriv zmanjšala za približno 260 milijard evrov.
Ključni cilj načrta je odpraviti ovire, ki upočasnjujejo elektrifikacijo. Med najpomembnejšimi ukrepi je znižanje stroškov električne energije v primerjavi z zemeljskim plinom. Komisija namerava prenoviti sistem omrežnin, ki danes predstavljajo približno četrtino računa za elektriko gospodinjstev, ter državam članicam omogočiti nižje davke in omrežnine za energetsko intenzivna podjetja, energetske skupnosti in druge izbrane uporabnike. Predvidena je tudi ugodnejša davčna obravnava električne energije v primerjavi z zemeljskim plinom.
Načrt spodbuja tudi učinkovitejšo uporabo električne energije z uvajanjem pametnih števcev, pametnih omrežij in boljšega upravljanja energetskih podatkov, kar naj bi prispevalo k večji prilagodljivosti elektroenergetskega sistema in nižjim stroškom za odjemalce.
Posebna pozornost je namenjena pospeševanju elektrifikacije v stavbah, prometu in industriji. Komisija želi do leta 2030 podvojiti število nameščenih toplotnih črpalk glede na leto 2025, pospešiti gradnjo polnilne infrastrukture za težka tovorna vozila ter podpreti elektrifikacijo industrijskih procesov z uporabo že razpoložljivih tehnologij.
Za lažje uresničevanje ciljev bo ustanovljeno novo partnerstvo Electrification Action Plan Alliance, ki bo povezovalo evropske in nacionalne institucije, gospodarstvo, dobavitelje električne energije, operaterje hranilnikov energije ter proizvajalce čistih tehnologij. Namen pobude je pospešiti razvoj in širšo uporabo rešitev za elektrifikacijo.
Komisija napoveduje tudi dodatne ukrepe za razvoj potrebnih kadrov. Med njimi so lažje priznavanje poklicnih kvalifikacij po vsej EU, spodbude za usposabljanje električarjev in monterjev čistih tehnologij ter poenostavitev certificiranja izvajalcev energetsko učinkovitih gradenj.
Evropska komisija ocenjuje, da je hitrejša elektrifikacija eden ključnih pogojev za zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope, večjo konkurenčnost gospodarstva in doseganje podnebnih ciljev do leta 2050.
