V skrbi za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti se vrstijo različni poizkusi obnove cvetočih travnikov, ki so bili nekoč zelo vidni element naše kmetijske krajine. Sprememba načina kmetovanja jih je zelo prizadela. Ponekje so se zaradi opuščanja košnje v cvetočih strmih senožetih spremenili v zaraščajoča se grmišča ali celo že mlade gozdove. Dolinski travniki so intenzivno gnojeni in pogosto košeni izgubili pestrost cvetočih travnikov. V naravi se je na različnih rastiščih nekoč pojavljala zelo bogata cvetoča primes travam. Je pa botanična sestava le-teh odvisna od marsičesa in se je od rastišča do rastišča zelo razlikovala. Zato tudi danes ni smiselno ustvarjati univerzalnih ‘semenskih mešanic’, ki naj bi bile uporabne ‘vedno in povsod’. Sploh pa s primesmi poljščin in vrtnih enoletnic, ki v resnici le ovirajo rast divjih trajnih cvetočih travniških rastlin. Nujno je torej izbor rastlin premišljeno prilagoditi danim okoliščinam in rastiščem. Na mokrotni ali občasno poplavni teren pač sodijo drugačne rastline, kot na odcedna in sušna tla. V okviru lanskoletnega Interreg projekta Meds Garden – sredozemski vrtovi, je v Lokovcu nastal tudi cvetoči travnik na sušnem rastišču. Zasajenih (ne posejanih!) je bilo nekaj tisoč vnaprej vzgojenih sadik posebej izbranih skromnih trav in cvetočih trajnic, sicer rastočih v naši naravi. Vzgoja sadik se je izognila vsem modernim vrtnarskim prijemom in je v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič potekala asketsko na prostem in v navadni zemlji – ne v šotnici. Zato je jesensko sajenje že v naslednji pomladi/poletju ustvarilo bogato cvetočo sliko. Ker so med seboj družene le skromne rastline na skromnih, plitvih in sušnih tleh, kot se na takšnih rastiščih pojavljajo tudi v naravi, si med seboj ne konkurirajo, pač pa zagotavljajo trajno sobivanje.
Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič
www.trajnice.com
