Zeleno omrežje
REPper – REPair PERspective je evropski projekt, sofinancirana iz programa Interreg Euro-MED, ki odpira vprašanje, kako popravila ponovno postaviti v središče vsakdanjih odločitev, lokalnega gospodarstva in krožnega prehoda. Osredotoča se na popravila, ponovno uporabo, razvoj veščin, podporo malim in srednje velikim podjetjem ter ozaveščanje potrošnikov.
Izhodišče je preprosto, popravilo mora postati odgovorna, dostopna in zaupanja vredna izbira. S tem se podaljšuje življenjska doba izdelkov, zmanjšuje količina odpadkov in krepi odgovoren odnos do virov.
Evropski okvir: pravica do popravila
REPper se povezuje z evropskimi politikami, zlasti z Direktivo (EU) 2024/1799 o pravici do popravila, ki spodbuja popravila kot alternativo zamenjavi izdelkov in poudarja pomen dostopnosti do informacij, storitev ter večjega zaupanja potrošnikov. REPper ta načela prenaša v prakso z razvojem rešitev, ki povezujejo potrošnike, podjetja, izobraževalne ustanove, javne organe in nevladne organizacije.
REPper Hubi kot prostor sodelovanja
REPper Hubi oz. kontaktne točke za popravila so ključen rezultat projekta. Namenjeni so informiranju, usposabljanju, izmenjavi znanja in novih pristopom. Ne delujejo kot komercialne storitve, temveč kot podporna okolja za razvoj popravljalne kulture.
Delovenje Hubov je odvisno od lokalnih potreb, partnerstev in razvitosti popravljalnega okolja. Nekateri delujejo predvsem digitalno in potrošnikom ponujajo informacije o popravilih, pravicah in vzdrževanju izdelkov. Drugi so bolj praktično usmerjeni ter vključujejo delavnice, popravljalnice, Repair Café dogodke, izmenjevalnice, usposabljanja in lokalne akcije. Skupni cilj vseh je okrepiti kulturo popravil ter jih narediti bolj vidna, dostopna in uporabna.
Izmenjava znanja in izkušenj med partnerji
Pomemben del projekta je medsebojno učenje. Partnerji in strokovnjaki iz različnih mediteranskih držav so izmenjevali izkušnje o popravljalni ekonomiji, opolnomočenju potrošnikov, poslovnih modelih, lokalnih ukrepih ter vključevanju mladih v popravila.
Izmenjava znanj je pokazala, da ovire za popravila niso tehnične. Ljudje pogosto ne popravljajo zato, ker nimajo informacij, kam se obrniti, ker se jim zdi popravilo predrago, ker ne zaupajo rezultatu ali ker je nakup novega izdelka preveč enostaven. Uspešna popravljalna ekonomija potrebuje celosten ekosistem: jasne informacije, praktične storitve, usposobljene strokovnjake, podporne politike, digitalna orodja, in zaupanje potrošnikov.
Veščine, podjetja in zelena delovna mesta
Popravljalna ekonomija potrebuje ljudi s tehničnim znanjem, razumevanjem krožnega gospodarstva, delom s strankami in sposobnostjo prenosa znanja. REPper podpira usposabljanje trenerjev, učiteljev in poslovnih podpornih organizacij.
Popravila so priložnost za lokalna podjetja, serviserje, socialna podjetja, centre ponovne uporabe in mlade strokovnjake. Prispevajo k novim zelenim delovnim mestom in močnejšim lokalnim ekonomijam.
Maja 2026 je v Bologni potekala zaključna konferenca projekta REPper, kjer smo spoznavali različne značilnosti popravljalnih praks iz evropskih držav. Iz Slovenije so sodelovali predstavniki Ekologov brez meja, CPU Slovenske Konjice in EKO d.o.o. iz Ormoža. Na Repair Café dogodku so predstavili slovenske izdelke in prakse s področja popravil, ponovne uporabe in krožnega gospodarstva.
Projekt ozavešča, da popravilo ni le tehnično dejanje, temveč način razmišljanja, poslovna priložnost, učna izkušnja, okoljski ukrep in skupnostna praksa. S popravili lahko zmanjšamo količino odpadkov, podaljšamo življenjsko dobo izdelkov, razvijamo zelene veščine, podpremo lokalna podjetja in prispevamo k prehodu v bolj trajnostno prihodnost.
