Evropska komisija je sprejela zadnja izvedbena akta, potrebna za začetek izvajanja uredbe EU o preprečevanju krčenja gozdov (EUDR), s katero želi zagotoviti, da izdelki, dani na evropski trg, ne prispevajo k uničevanju gozdov po svetu.
Po dveh enoletnih zamudah je Komisija 13. julija sprejela delegirani akt s posodobljenim seznamom izdelkov, ki jih uredba zajema, ter izvedbeni akt, ki določa tehnična pravila za digitalni informacijski sistem, prek katerega bodo podjetja oddajala izjave o izpolnjevanju dolžne skrbnosti. Ukrepa sta del svežnja za poenostavitev izvajanja uredbe, predstavljenega maja letos.
Uredba od podjetij zahteva dokazila, da proizvodi ne izvirajo z območij, kjer je po letu 2020 prišlo do krčenja gozdov, in da so bili pridelani v skladu z zakonodajo države izvora. Nanaša se na sedem ključnih surovin – govedo, kakav, kavo, palmovo olje, kavčuk, sojo in les – ter številne izdelke iz teh surovin.
Za velika in srednje velika podjetja ter manjša podjetja, ki jih je že urejala evropska uredba o lesu, bodo nova pravila začela veljati 30. decembra 2026. Za druga mikro in mala podjetja se bodo začela uporabljati 30. junija 2027.
Komisija je hkrati nekoliko spremenila seznam izdelkov. Iz področja uporabe so med drugim izključeni goveje usnje, obnovljene pnevmatike, semenska soja ter avtomobilski in letalski sedeži. Na drugi strani bodo uredbo po novem zajemali instant kava, nekateri derivati palmovega olja in zamrznjeni goveji jeziki. Za novo vključene izdelke bo veljalo enoletno prehodno obdobje.
Vzpostavljen je tudi digitalni informacijski sistem, ki bo podjetjem omogočal elektronsko oddajo potrebnih dokazil. Sistem vključuje poenostavljene postopke za mikro in mala podjetja ter posodobljene vmesnike za samodejni prenos podatkov. Komisija napoveduje, da bodo poleti sledila še dodatna tehnična izboljšanja in usposabljanja za podjetja.
Okoljske organizacije pozdravljajo dokončno ureditev pravil, vendar kritizirajo odločitev o izvzetju govejega usnja iz uredbe. Svetovni sklad za naravo (WWF) meni, da izjema ni znanstveno utemeljena ter da zmanjšuje preglednost dobavnih verig in slabi okoljske cilje zakonodaje. Kljub temu organizacija ocenjuje, da sprejetje končnih pravil odpravlja pravno negotovost in omogoča začetek učinkovitega izvajanja uredbe.
Po navedbah Evropske komisije je uredba že pred začetkom uporabe spodbudila večjo preglednost dobavnih verig in povečala zanimanje za proizvode brez povezave s krčenjem gozdov. Pred začetkom veljavnosti mora delegirani akt pregledati še Evropski parlament in Svet EU.
