Nova analiza Mednarodnega sveta za čisti promet (ICCT) kaže, da bi razširitev evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS) na mednarodne letalske prevoze Evropski uniji lahko prinesla več kot 14 milijard evrov letnih prihodkov, pri čemer bi bilo tveganje za t. i. ogljično uhajanje razmeroma nizko.
Študija prihaja v času, ko Evropska komisija pripravlja pregled obstoječega sistema ETS, ki bi lahko vodil v zakonodajni predlog za razširitev sistema tudi na lete zunaj sedanjega obsega. Trenutno ETS zajema lete znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter povezave z Združenim kraljestvom in Švico, medtem ko so leti v druge države zunaj EGP iz sistema izvzeti že od leta 2012.
Raziskovalci so analizirali deset različnih scenarijev širitve sistema na podlagi dejanskih podatkov o letih iz leta 2023. V vseh primerih so ugotovili, da ostaja tveganje ogljičnega uhajanja – torej preusmerjanja potnikov na vozlišča zunaj Evrope, da bi se izognili stroškom emisij – omejeno. Tudi pri najobsežnejšem scenariju bi znašalo največ 3,1 odstotka.
Po ocenah ICCT bi sedanji obseg sistema ustvaril približno 4,3 milijarde evrov letnih prihodkov. Če bi ETS zajel vse mednarodne odhodne lete z evropskih letališč, bi se prihodki povečali na približno 9 milijard evrov letno. Popolna razširitev sistema, ki bi vključevala tako odhodne kot prihodne mednarodne lete, pa bi letno ustvarila okoli 14,3 milijarde evrov.
Posebej zanimiv je scenarij, pri katerem bi se emisije obračunavale le za prvih 7.500 kilometrov posameznega leta. Takšna rešitev bi po ugotovitvah raziskave zmanjšala tveganje ogljičnega uhajanja na 1,1 odstotka, hkrati pa bi ohranila kar 96 odstotkov prihodkov v primerjavi s polnim modelom obračunavanja odhodnih letov.
Po besedah raziskovalke Sole Zheng iz ICCT rezultati kažejo, da ogljično uhajanje ne bi smelo biti razlog za odlašanje s širitvijo sistema. Po njenem mnenju je tveganje ob ustrezni zasnovi politike obvladljivo, hkrati pa bi lahko del ustvarjenih prihodkov namenili razvoju čistejših letalskih tehnologij in trajnostnih letalskih goriv.
Tudi direktor programa za goriva in letalstvo pri ICCT Nikita Pavlenko poudarja, da različni modeli prinašajo različna razmerja med obsegom zajetih emisij, prihodki in tveganjem ogljičnega uhajanja. Po njegovih besedah analiza dokazuje, da obstaja več učinkovitih načinov za razširitev sistema ETS, ne da bi pri tem ogrozili njegove okoljske cilje.
Raziskovalci menijo, da je mogoče tveganje preusmerjanja letov dodatno omejiti z usmerjenimi ukrepi, kot so začasne brezplačne emisijske pravice za posamezne povezave ali uvedba določil proti izogibanju pravilom. Pomembno vlogo bi imela tudi usklajena uvedba cen ogljika v državah zunaj EGP, med drugim v Turčiji in Združenih arabskih emiratih, saj bi to zmanjšalo spodbude za preusmerjanje potnikov prek neevropskih letalskih vozlišč.
Študija temelji na globalnih podatkih o letalskem prometu za leto 2023 in predpostavlja ceno emisij v višini 70 evrov za tono ogljikovega dioksida. Analiza se osredotoča na vedenje potnikov pri izbiri poti in ne vključuje morebitnih odzivov letalskih družb ali sprememb pri izbiri destinacij.
Nova analiza tako nakazuje, da bi lahko širitev sistema EU ETS pomembno povečala prihodke Evropske unije ter hkrati prispevala k zmanjševanju emisij v letalskem prometu, ne da bi pri tem povzročila obsežno selitev emisij zunaj evropskega sistema.
