Gradbeni sektor se sooča z velikim izzivom: ustvariti mora več cenovno dostopnih stanovanj, hkrati pa zmanjšati vpliv na okolje in porabo naravnih virov. Pri tem se vse bolj uveljavlja koncept potnega lista virov stavbe (Gebäuderessourcenpass – GRP), ki bi lahko postal pomembno orodje za prehod v krožno gradnjo, piše portal Haufe.
Dolgo je bila glavna tema trajnostne gradnje predvsem energetska učinkovitost stavb med uporabo. Danes v ospredje prihajajo tudi sive emisije – emisije, povezane s pridobivanjem surovin, proizvodnjo materialov, transportom, vgradnjo in odstranitvijo gradbenih elementov. Stavbe zato niso več razumljene le kot objekti za uporabo, temveč kot dolgoročne zaloge materialov, ki jih je mogoče po koncu življenjske dobe ponovno uporabiti.
Potni list virov kot novo orodje načrtovanja
Praktičen primer predstavlja projekt Deilegrund v Essnu v Nemčiji, ki ga razvija podjetje Sustina AG. Projekt je del pilotnega programa zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija za preizkušanje digitalnega potnega lista virov stavb v subvencionirani stanovanjski gradnji.
Namen potnega lista ni zgolj beleženje uporabljenih materialov, temveč aktivno usmerjanje načrtovanja. Dokument vsebuje podatke o količinah materialov, konstrukcijah, možnostih razgradnje in ponovne uporabe. Ključno je, da se ne pripravi šele ob koncu gradnje, ampak se razvija skozi celoten proces – od začetne zasnove do končnega objekta.
V projektu Deilegrund se uporabljajo metode analize življenjskega cikla (LCA) in informacijskega modeliranja stavb (BIM), ki omogočajo spremljanje okoljskih vplivov in izbiro boljših rešitev že v zgodnjih fazah.
Krožna gradnja se začne pri načrtovanju
Ena glavnih ugotovitev projekta je, da možnost ponovne uporabe materialov določijo predvsem odločitve na začetku načrtovanja. Konstrukcije morajo biti zasnovane tako, da jih je mogoče pozneje razstaviti brez poškodb.
V projektu so zato predvidene rešitve, ki omogočajo lažjo demontažo: balkoni so izvedeni kot samostojne jeklene konstrukcije, okna brez trajnih lepilnih povezav, talne obloge pa brez lepljenja, da jih bo mogoče ponovno uporabiti.
Krožna gradnja tako ni odvisna predvsem od posameznih tehnoloških inovacij, temveč od premišljenih projektantskih odločitev in enostavnejših konstrukcijskih rešitev.
Reciklirani materiali prinašajo priložnosti in omejitve
Pomemben del projekta je tudi uporaba recikliranih in sekundarnih materialov. Med drugim se uporabljajo ponovno uporabljeni opečni elementi iz stare stavbe ter beton z zmanjšanim ogljičnim odtisom. Preučujejo se tudi biogeni materiali, kot sta slama in les iz poškodovanih gozdov.
Poseben pristop predstavlja uporaba materialov z manjšimi estetskimi napakami, ki pa še vedno izpolnjujejo vse tehnične zahteve. Takšni materiali so v klasični gradnji pogosto zavrženi, čeprav bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti.
Praksa pa kaže, da trg recikliranih materialov še ni popolnoma razvit. Razpoložljivost kakovostnih sekundarnih surovin je pogosto odvisna od regije, logistike in zgodnjega načrtovanja. Prihodnost gradnje zato vse bolj temelji na načelu, da izbira materialov vpliva na samo zasnovo objekta.
Največji potencial za zmanjšanje emisij je v materialih
Ogljični odtis projekta se ocenjuje z analizo življenjskega cikla po standardu EN 15978, ki vključuje proizvodnjo, uporabo in odstranitev stavbe.
Največji vpliv na zmanjšanje emisij imajo izbira materialov, učinkovite konstrukcije, uporaba lesa, recikliranih materialov in zmanjševanje količine potrebnih surovin. Ključni učinek ne izhaja iz ene same rešitve, temveč iz številnih povezanih odločitev skozi celoten proces načrtovanja.
Za širšo uporabo bodo potrebni standardi
Da bi se potni list virov stavbe uveljavil kot običajno orodje v gradbeni industriji, bodo potrebni jasnejši predpisi, enotni podatkovni standardi in boljša povezljivost med digitalnimi modeli stavb, bazami materialov in sistemi certificiranja.
Pomembna bo tudi sprememba razmišljanja v industriji. Krožna gradnja ne sme biti razumljena kot dodatno administrativno breme, temveč kot sestavni del kakovostnega načrtovanja. Kot opozarjajo strokovnjaki, je odpadek pogosto posledica napačne zasnove.
Projekt Deilegrund kaže, da je krožna gradnja mogoča tudi v subvencioniranem stanovanjskem sektorju. Prihodnost stavb bo zato verjetno temeljila na novem razumevanju: stavbe niso le prostori za bivanje, temveč dolgoročne zaloge materialov, ki jih je mogoče ohranjati v krogu uporabe.
