Odbor Evropskega parlamenta za okolje (ENVI) je podprl predlog Evropske komisije za razširitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), s katerim želi EU preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogimi podnebnimi pravili. Poleg širitve seznama izdelkov odbor predlaga tudi strožje ukrepe proti izogibanju pravilom.
CBAM, ki je začel veljati leta 2026, izenačuje stroške ogljika med evropskimi proizvajalci, ki plačujejo emisije v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS), in uvozniki iz tretjih držav. Uvozniki morajo kupiti certifikate CBAM, če je ogljična cena v državi izvora nižja od evropske.
Komisija je decembra 2025 predlagala razširitev sistema z osnovnih surovin, kot so jeklo, aluminij, cement in električna energija, tudi na približno 180 nadaljnjih izdelkov, ki vsebujejo veliko jekla ali aluminija. Med njimi so strojni deli, kovinski izdelki, avtomobilske komponente, gospodinjski aparati in gradbena oprema. Cilj je preprečiti, da bi se proizvodnja teh izdelkov zaradi višjih stroškov preselila zunaj EU.
Odbor ENVI želi pravila še dodatno zaostriti. Predlaga zaprtje vrzeli, ki podjetjem omogočajo, da z manjšimi spremembami izdelkov ali delno predelavo obidejo sistem CBAM. Novi ukrepi vključujejo tudi strožji nadzor spletne prodaje ter možnost, da Evropska komisija pri ugotovljenem izogibanju uporabi dejansko državo izvora izdelka.
Med pomembnejšimi spremembami je tudi zavrnitev predloga, da bi podjetja lahko obveznosti CBAM izpolnjevala z ogljičnimi krediti iz 6. člena Pariškega sporazuma. Poslanci menijo, da je to vprašanje primerneje obravnavati v okviru prihodnje prenove sistema ETS.
Odbor je podprl tudi začasni sklad za razogljičenje evropske industrije, ki naj bi deloval med letoma 2027 in 2029. Predlaga razširitev upravičencev tudi na proizvajalce gnojil ter podjetja, ki jih prizadenejo višji stroški ogljika, med drugim za proizvode, kot so sečnina, amonijev nitrat in amonijev sulfat.
Evropski parlament naj bi o pogajalskem izhodišču glede prenovljenega sistema CBAM in sklada glasoval na plenarnem zasedanju septembra. Cilj reforme je okrepiti konkurenčnost evropske industrije ob hkratnem ohranjanju visokih podnebnih standardov in preprečevanju ogljičnega uhajanja proizvodnje iz Evropske unije.
