V poletnih mesecih se razprava o varnosti in zdravju pri delu pogosto osredotoča na temperaturo v delovnih prostorih in vročinske obremenitve. Vendar pa je za številne zaposlene, zlasti v gradbeništvu, komunali, logistiki, vzdrževanju infrastrukture, kmetijstvu, turizmu in drugih dejavnostih na prostem, enako pomembno tudi tveganje zaradi ultravijoličnega sevanja.
NIJZ opozarja, da je poletje povezano z večjo izpostavljenostjo UV-sevanju, ki lahko povzroča akutne in dolgotrajne okvare kože in oči, dodatno tveganje za zdravje pa predstavljajo tudi povišane toplotne obremenitve. ARSO v biovremenski napovedi za začetek julija navaja, da UV-indeks sredi dneva ob jasnem vremenu dosega vrednosti od 8 do 9, v gorah okoli 10, kar pomeni visoko oziroma zelo visoko stopnjo izpostavljenosti.
Pri tem ne gre več samo za priporočilo posamezniku, naj se zaščiti pred soncem. Pri delavcih, ki delo opravljajo na prostem, je izpostavljenost UV-sevanju vprašanje organizacije dela, ocene tveganja in odgovornosti delodajalca. Po podatkih NIJZ je treba zaščito pred soncem izvajati že pri UV-indeksu 3 ali več, najvišje vrednosti UV-indeksa v Sloveniji pa se ob jasnem vremenu pojavljajo od maja do prve polovice avgusta. V toplih mesecih je UV-sevanje ob jasnih dneh najmočnejše okoli sončnega poldneva, v nižinskem delu Slovenije pa se vrednosti UV-indeksa 3 ali več med drugo dekado maja in prvo dekado avgusta pojavljajo najdlje, med 10. in 17. uro po poletnem času.
To pomeni, da morajo podjetja pri organizaciji dela na prostem upoštevati več dejavnikov hkrati: čas dela, možnost sence, dostop do tekočine, fizično obremenitev, vrsto delovnih oblačil in osebne varovalne opreme, zdravstveno ranljivost posameznih zaposlenih ter možnost prilagoditve urnikov. EU-OSHA v smernicah za delo v vročini poudarja, da mora ocena tveganja upoštevati delovne zahteve, hitrost dela, temperaturo, vlažnost, gibanje zraka, delo v bližini vira toplote, delovna oblačila in osebno varovalno opremo ter zdravstvene dejavnike delavcev.
Slovenski predpisi že določajo, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C, razen v vročih delovnih prostorih, delodajalec pa mora ob preseganju sprejeti ukrepe, kot so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši odmori, osvežilni brezalkoholni napitki, zmanjšanje intenzivnosti dela ali v skrajnem primeru prekinitev delovnega procesa. Toda pri delu na prostem sama temperatura ni dovolj. Dve delovišči z enako temperaturo sta lahko z vidika zdravja zaposlenih zelo različni, če je eno v senci in drugo na neposrednem soncu, če gre pri enem za lažje delo in pri drugem za fizično naporno delo ali če zaposleni zaradi varovalne opreme težje oddajajo toploto.
V Evropi se vprašanje dela v vročini in na soncu vse bolj obravnava kot sistemsko tveganje za varnost, zdravje in produktivnost. Reuters je ob junijskem vročinskem valu poročal, da evropske države uporabljajo različne pristope: od pragov, vezanih na indeks toplotnega stresa, do prilagoditev delovnega časa, dodatnih odmorov, zagotavljanja pijače, začasne ustavitve določenih del in zaščite pred neposrednim soncem. V ospredju zato ni več samo vprašanje, ali je na delovnem mestu prevroče, ampak kako podjetje vnaprej prepozna in upravlja poletna tveganja.
Kaj lahko podjetja naredijo takoj?
Prvi korak je, da poletnih tveganj ne obravnavajo le kot izredno vremensko okoliščino, ampak kot del redne ocene tveganja. Pri delu na prostem naj preverijo, katera dela se izvajajo med 10. in 17. uro, katera delovna mesta so brez sence, kje je fizična obremenitev največja, ali imajo zaposleni dostop do vode in hladnejših prostorov ter ali obstoječa osebna varovalna oprema dodatno povečuje toplotno obremenitev.
Drugi korak je organizacija dela. To lahko pomeni zgodnejši začetek dela, prerazporeditev najtežjih nalog v hladnejši del dneva, rotacijo zaposlenih, daljše ali pogostejše odmore, začasna senčila, prilagoditev tempa dela in jasna navodila vodjem, kdaj morajo delo prekiniti ali prilagoditi.
Tretji korak je usposabljanje zaposlenih in vodij. Zaposleni morajo prepoznati zgodnje znake vročinskega stresa, dehidracije in prekomerne izpostavljenosti soncu, vodje pa morajo imeti pooblastila, da pravočasno prilagodijo delo. EU-OSHA posebej poudarja, da je treba delavce vključiti v prepoznavanje zgodnjih znakov vročinskega stresa ter po potrebi vključiti tudi izvajalca medicine dela.
Poletna varnost pri delu zato ni več samo vprašanje klime v pisarni ali vode na gradbišču. Postaja vprašanje odpornosti delovnih procesov na podnebne razmere. Podjetja, ki bodo poletna tveganja upravljala pravočasno, bodo bolje zaščitila zdravje zaposlenih, zmanjšala možnost napak in poškodb ter okrepila svojo odgovornost do zaposlenih kot enega ključnih vidikov ESG.
Storitve Zelene Slovenije/Fit medie s področja VZD
Podjetja, ki želijo področje varnosti in zdravja pri delu razvijati strateško in ga učinkovito vključiti v ESG upravljanje ter v svoje siceršnje poslovanje, se lahko pri tem naslonijo na strokovno podporo Zelene Slovenije/Fit medie. V okviru stičišča znanja in dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu povezujemo dobre prakse slovenskih podjetij, organiziramo webinarje in podjetjem ponujamo celovito diagnostično oceno upravljanja VZD. Diagnostični sistem pomaga prepoznati vrzeli med predpisanimi postopki VZD, izkušnjami zaposlenih in dejanskim izvajanjem varnostnih praks ter pripravi konkretne usmeritve za izboljšave VZD. Takšen pristop organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje tveganj, krepitev varnostne kulture in kakovostnejše vključevanje področja varnosti in zdravja pri delu v trajnostno poslovanje.
