Evropska komisija je 3. julija 2026 sprejela revidirane evropske standarde poročanja o trajnostnosti ESRS in hkrati tudi delegirani akt za prostovoljni standard poročanja za manjša podjetja (https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/16775-Revised-European-sustainability-reporting-standards_en).
Gre za enega ključnih izvedbenih korakov paketa Omnibus I, s katerim želi EU zmanjšati administrativna bremena podjetij, hkrati pa ohraniti kakovost razkritij, ki jih potrebujejo vlagatelji, banke, poslovni partnerji in drugi deležniki. Revidirani ESRS naj bi zmanjšali število obveznih podatkovnih točk za več kot 60 %, skupno število podatkovnih točk pa za več kot 70 %. Evropska komisija ocenjuje, da bi spremembe lahko znižale stroške poročanja za več kot 30 % na podjetje.
Novi standardi bodo veljali za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Podjetja jih bodo lahko začela uporabljati že za poslovno leto 2026, vendar šele po tem, ko bo delegirani akt začel veljati. Oba delegirana akta sta bila posredovana Evropskemu parlamentu in Svetu EU v pregled. Če ne bosta zavrnjena, bosta začela veljati po objavi v Uradnem listu EU.
Komisija poudarja, da so revidirani ESRS krajši, jasnejši in bolj usmerjeni v bistvene informacije. Namen sprememb ni opustitev poročanja, temveč zmanjšanje podvajanj, poenostavitev postopkov in večja uporabnost podatkov za poslovno odločanje. Standardi še vedno zajemajo okoljske, socialne in upravljavske vsebine, vključno s podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo in človekovimi pravicami.
Pomembna novost je tudi sprejem prostovoljnega standarda za podjetja, ki niso neposredno zavezana poročanju po CSRD, a so vključena v vrednostne verige večjih podjetij. Ta standard je povezan z omejitvijo zahtev v vrednostni verigi oziroma t. i. »value chain cap«. Podjetja, ki poročajo po CSRD, od podjetij v svoji vrednostni verigi z največ 1.000 zaposlenimi ne bodo smela zahtevati več informacij, kot jih določa prostovoljni standard za namen poročanja po CSRD. Namen ukrepa je omejiti čezmerni prenos zahtev na manjša podjetja, ki sama niso neposredno zavezana poročanju.
To ne pomeni, da se pomen ESG podatkov za manjša podjetja zmanjšuje. Nasprotno, prostovoljni standard lahko postane praktičen skupni jezik med večjimi podjetji, dobavitelji, bankami in drugimi poslovnimi partnerji. Za podjetja, ki niso neposredno zavezana CSRD, bo ključno vprašanje, kako vzpostaviti dovolj preprost, vendar verodostojen sistem podatkov o emisijah, zaposlenih, upravljanju, tveganjih in odpornosti poslovnega modela.
Odzivi na spremembe so različni. Accountancy Europe ocenjuje, da poenostavitev prinaša boljše ravnotežje med zmanjšanjem bremen in ohranjanjem ciljev zelenega dogovora, hkrati pa opozarja, da bo šele praksa pokazala, ali bodo standardi res pomenili manjše breme za podjetja. Med odprtimi vprašanji izpostavlja dvojno pomembnost, obseg poročanja, pričakovane finančne učinke in uporabo razbremenitev.
Na drugi strani vlagateljske organizacije opozarjajo, da preveliko zmanjšanje podatkovnih zahtev lahko oslabi primerljivost in uporabnost poročil. Eurosif kot ključna tveganja izpostavlja morebitno zmanjšanje razpoložljivosti podatkov o podnebnih prehodnih načrtih, emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, zaposlenih in človekovih pravicah. Za vlagatelje ostajajo pomembni predvsem podatki, ki omogočajo presojo tveganj, priložnosti in finančnih učinkov ESG dejavnikov.
Tudi širši trg kaže, da poročanje ne bo izginilo, tudi če bo neposredno zavezanih podjetij manj. Reuters v analizi trendov poročanja navaja, da številna podjetja nadaljujejo ali širijo poročanje zaradi zahtev kupcev, vlagateljev, bank in lastnega upravljanja tveganj. Poročanje se zato vse bolj odmika od zgolj regulatorne obveznosti in postaja del upravljanja podatkov, dobavnih verig, finančnih tveganj in odpornosti poslovnega modela.
Za podjetja je zato ključno sporočilo jasno: poenostavitev ESRS ne pomeni konca poročanja, temveč prehod v bolj ciljno, podatkovno in poslovno relevantno poročanje. Manj podatkovnih točk ne bo samodejno pomenilo manj odgovornosti. Podjetja bodo morala še vedno znati pokazati, katere ESG teme so zanje pomembne, kako vplivajo na poslovni model, kakšna tveganja in priložnosti iz njih izhajajo ter kako jih vključujejo v upravljanje, strategijo in odnose z vrednostno verigo.
Potrebujete pomoč?
Za podjetja, ki ostajajo zavezanci za poročanje po CSRD oziroma ESRS, v Zeleni Sloveniji izvajamo celovito strokovno podporo pri pripravi na poročanje – od presoje zavezanosti in razumevanja revidiranih ESRS do ocene dvojne pomembnosti, vzpostavitve podatkovnih podlag, priprave poročila in usposabljanja odgovornih ekip. Poseben poudarek namenjamo temu, da poročanje ni le izpolnjevanje regulatorne zahteve, temveč uporabno orodje za upravljanje ESG tveganj, poslovne odpornosti in odnosov z deležniki.
