Svet EU je pri reviziji uredbe SFDR sprejel pogajalsko stališče, ki bi lahko pomembno oslabilo verodostojnost oznak za trajnostne finančne produkte. Iz predloga je namreč umaknil izključitev podjetij, ki širijo dejavnosti na področju fosilnih goriv, iz kategorije »prehodnih« naložb. To pomeni, da bi lahko tudi podjetja, ki odpirajo nova naftna ali plinska polja, pod določenimi pogoji pridobila oznako prehodne naložbe.
Ključni pogoj naj bi bil, da je približno 20 % njihovih kapitalskih izdatkov usklajenih z EU taksonomijo zelenih dejavnosti ter da imajo časovno opredeljen načrt zmanjševanja operativnih emisij. Kritiki opozarjajo, da tak pristop zajema predvsem emisije obsega 1 in 2, ne pa emisij obsega 3, ki pri fosilnih podjetjih nastanejo ob uporabi prodanih goriv in predstavljajo največji del njihovega podnebnega odtisa.
Vprašanje zato ni, ali imajo fosilna podjetja lahko vlogo pri energetskem prehodu, temveč ali lahko nadaljnje širjenje proizvodnje nafte in plina nosi oznako trajnostne oziroma prehodne naložbe. Če se pojem »prehod« razširi tudi na podjetja, ki povečujejo fosilno proizvodnjo, se zmanjšuje informacijska vrednost trajnostnih oznak za vlagatelje, pokojninske sklade in druge finančne institucije.
Odločitev še ni dokončna. Evropski parlament naj bi o svojih dopolnilih glasoval sredi julija, nato sledijo pogajanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo. Razplet bo pomemben pokazatelj, ali bo EU pri trajnostnem financiranju okrepila jasnost in zaupanje ali pa bo z mehkejšimi definicijami povečala tveganje zelenega zavajanja.
