V družbi Eles opozarjajo, da brez občutnega povišanja omrežnin za elektrodistribucijsko omrežje v prihodnjih letih ne bodo mogli zagotoviti potrebnih vlaganj v razvoj, vzdrževanje in posodobitev slovenskega elektroenergetskega sistema. Ob tem zavračajo očitke, da je omrežninska reforma, uvedena oktobra 2024, bistveno povečala prihodke Elesa in elektrodistribucijskih podjetij.
Po navedbah Elesa so prihodki iz naslova omrežnine lani znašali 326 milijonov evrov, kar je 66 milijonov evrov manj od načrtovanih prihodkov, ki jih je predvidela Agencija za energijo. Za primerjavo: leta 2023, zadnje polno leto pred uvedbo reforme, so Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij iz omrežnin ustvarili 371 milijonov evrov prihodkov.
Direktor Elesa Aleksander Mervar poudarja, da je bila omrežninska reforma kljub nižjim prihodkom korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razporeditev stroškov med uporabnike omrežja. Po njegovih besedah pa prihodki iz omrežnine že več let ne zadoščajo za financiranje vseh potrebnih investicij, ki jih zahteva posodobitev elektroenergetske infrastrukture.
V Elesu pojasnjujejo, da razlogi za nižje prihodke niso povezani zgolj z omrežninsko reformo. Med pomembnejšimi dejavniki izpostavljajo manjšo porabo električne energije in nižje prihodke iz priključnih moči, saj so bile napovedi o rasti porabe in novih priključkih preveč optimistične. Poleg tega je na prihodke vplival tudi interventni zakon, ki je začasno znižal omrežnino, ter kasnejše spremembe pri obračunavanju tarif.
Na navedbe Elesa se je odzvala tudi Agencija za energijo, kjer zavračajo trditve, da je omrežninska reforma sama po sebi zmanjšala prihodke elektrooperaterjev. Pojasnjujejo, da reforma določa predvsem način razdelitve omrežnine med odjemalce, medtem ko se višina potrebnih prihodkov določa ločeno na podlagi upravičenih stroškov delovanja sistema.
Po pojasnilih agencije so nižji prihodki posledica predvsem odstopanj med načrtovano in dejansko porabo električne energije, interventnega znižanja tarif v začetku leta 2025 ter njihove odločitve o postopnejšem uvajanju novega obračuna omrežnine. Slednji ukrep je bil mogoč zaradi nadpovprečno visokih prihodkov Elesa iz avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so delno nadomestili izpad omrežninskih prihodkov.
Razprava med Elesom in Agencijo za energijo tako odpira vprašanje prihodnjega financiranja slovenskega elektroenergetskega omrežja. Medtem ko Eles opozarja, da brez višjih omrežnin ne bo mogoče izvesti nujno potrebnih investicij v omrežje, regulator vztraja, da se višina omrežnine določa ob upoštevanju vseh razpoložljivih virov financiranja ter dejanskih stroškov elektrooperaterjev.
