Novejše raziskave kažejo, da največje tveganje ni tehnologija sama, temveč način njenega uvajanja v organizacije. Umetna inteligenca spreminja način dela hitreje kot katera koli tehnologija v zadnjih desetletjih. Medtem ko so bile prve razprave usmerjene predvsem v vpliv na produktivnost in avtomatizacijo delovnih mest, nove raziskave vse bolj opozarjajo na drugo plat digitalne preobrazbe – psihosocialna tveganja.
Negotovost glede prihodnosti dela, občutek izgube nadzora, stalna potreba po učenju in spreminjajoči se odnosi med zaposlenimi in vodstvom postajajo pomembni dejavniki organizacijske uspešnosti. Raziskovalci poudarjajo, da umetna inteligenca sama po sebi ni psihosocialno tveganje. Tveganje nastane predvsem zaradi načina, kako organizacije uvajajo nove tehnologije in komunicirajo spremembe.
Strah pred izgubo zaposlitve je večji od dejanskega vpliva AI
Raziskava Gallupa iz leta 2026 kaže, da 18 % zaposlenih meni, da je zelo ali precej verjetno, da bo njihovo delovno mesto v naslednjih petih letih nadomestila avtomatizacija ali umetna inteligenca. V podjetjih, ki AI že intenzivno uvajajo, ta delež naraste na 23 %, v finančni, zavarovalniški in tehnološki panogi pa presega 30 %. Čeprav številna podjetja umetno inteligenco uporabljajo predvsem kot podporo zaposlenim, raziskava kaže, da zaposleni spremembe pogosto doživljajo skozi prizmo negotovosti. To vpliva na občutek varnosti, pripravljenost za sodelovanje in zaupanje v organizacijo.
Odnos zaposlenih do umetne inteligence se spreminja
Podatki platforme Glassdoor kažejo, da je umetna inteligenca v letu 2026 postala ena najpogosteje omenjenih tem v ocenah zaposlenih. Število omemb AI se je v primerjavi z letom 2022 povečalo za več kot 240 %.
Še izrazitejša je sprememba v razpoloženju zaposlenih. Medtem ko je bilo leta 2025 55 % omemb umetne inteligence pozitivnih, se je leta 2026 razmerje obrnilo. Danes je 53 % omemb negativnih, pozitivnih pa 43 %.
To kaže, da zaposleni AI vse pogosteje povezujejo z negotovostjo, reorganizacijami in spremembami delovnih mest.
Ključni izziv je način vodenja sprememb
Raziskava Glassdoor ugotavlja, da največje nezaupanje ne nastaja zaradi umetne inteligence kot tehnologije, temveč zaradi načina njenega uvajanja.
Zaposleni izrazito negativno reagirajo, kadar podjetja hkrati:
- spodbujajo intenzivno uporabo AI za povečanje produktivnosti,
- poudarjajo njene poslovne koristi,
- istočasno pa umetno inteligenco povezujejo z zmanjševanjem števila zaposlenih ali reorganizacijami.
Takšna dvojna sporočila zmanjšujejo verodostojnost vodstva in povečujejo občutek negotovosti.
Pojavlja se nova oblika psihološke obremenitve
Raziskovalci vse pogosteje opozarjajo na pojav, ki ga pred nekaj leti skoraj niso poznali – stalno primerjanje človeka z umetno inteligenco.
Zaposleni poročajo o občutku, da morajo biti vedno hitrejši, učinkovitejši in nenehno dokazovati svojo dodano vrednost. Temu se pridružujejo še:
- občutek zmanjšanega nadzora nad delom,
- stalna potreba po učenju novih orodij,
- večja kognitivna obremenitev,
- negotovost glede prihodnje vloge posameznika v organizaciji.
Gre za psihološke dejavnike, ki jih organizacije doslej praviloma niso vključevale v ocenjevanje psihosocialnih tveganj.
Psihološka varnost postaja ključni dejavnik uspešne uvedbe AI
Novejše raziskave potrjujejo, da uspešnost uvajanja umetne inteligence ni odvisna le od kakovosti tehnologije, temveč predvsem od organizacijske kulture.
Podjetja, ki zaposlene pravočasno vključujejo v spremembe, odprto komunicirajo razloge za uvajanje AI, vlagajo v razvoj kompetenc ter ustvarjajo okolje psihološke varnosti, dosegajo bistveno večjo sprejetost novih rešitev.
Nasprotno pa pomanjkanje informacij, nejasna pričakovanja in nizko zaupanje v vodstvo povečujejo odpor do sprememb, stres ter zmanjšujejo pripravljenost zaposlenih za uporabo novih tehnologij.
AI postaja tudi izziv upravljanja psihosocialnih tveganj
Raziskave Gallupa in Glassdoor potrjujejo, da umetna inteligenca spreminja tudi področje varnosti in zdravja pri delu. Psihosocialna tveganja niso več povezana zgolj z delovno obremenitvijo ali izgorelostjo, temveč vse bolj z načinom vodenja organizacijskih sprememb.
Za vodstva podjetij to pomeni pomemben premik. Uspešna uvedba umetne inteligence ne bo odvisna le od tehnoloških rešitev, temveč tudi od sposobnosti vodij, da gradijo zaupanje, zagotavljajo jasno komunikacijo, vključujejo zaposlene v spremembe in krepijo psihološko varnost.
Prav ti dejavniki bodo odločali, ali bo umetna inteligenca postala vzvod za večjo produktivnost in inovativnost ali pa vir novih psihosocialnih tveganj, ki bodo vplivala na zavzetost zaposlenih, organizacijsko kulturo in dolgoročno uspešnost podjetja.
