Raziskava Glassdoor razkriva, da zaposleni vse pogosteje doživljajo vodstva kot oddaljena od realnosti. Glavni razlogi so negotovost zaposlitve, uvajanje umetne inteligence, spremembe pri delu na daljavo in pomanjkljiva komunikacija.
Zaupanje zaposlenih v najvišja vodstva podjetij se hitro zmanjšuje. To kaže najnovejša analiza platforme Glassdoor, ki je sredi leta 2026 pregledala milijone ocen zaposlenih ter jih povezala z dogajanjem na trgu dela. Povprečna ocena najvišjega vodstva je prvič po letu 2017 padla pod 3,5, kar predstavlja najnižjo raven zaupanja v zadnjih devetih letih.
Raziskava ugotavlja, da zaposleni vodstva vse pogosteje doživljajo kot slabo usklajena z razmerami v organizaciji, oddaljena od vsakodnevnega dela ter manj verodostojna pri sprejemanju odločitev.
Nezaupanje postaja pomembno organizacijsko tveganje
Analiza pregledov zaposlenih kaže izrazito rast pojmov, ki opisujejo odnos do vodstva.
V primerjavi z letom prej se je število omemb:
- neusklajenosti vodstva (misalignment) povečalo za 95 %,
- odtujenosti oziroma nepovezanosti vodstva (disconnect) za 52 %,
- nezaupanja (distrust) za 18 %,
- hinavščine oziroma dvojnih meril (hypocrisy) za 4 %.
Po oceni raziskovalcev takšni vzorci niso več zgolj vprašanje organizacijske klime, ampak neposredno vplivajo na angažiranost zaposlenih, pripravljenost za sodelovanje, inovativnost in sposobnost organizacij za izvajanje sprememb.
Neprestano odpuščanje ustvarja dolgotrajno negotovost
Pomemben razlog za upad zaupanja ostajajo odpuščanja. Glassdoor ugotavlja, da se zaposleni ne odzivajo le na obsežna prestrukturiranja, temveč tudi na manjša, a ponavljajoča se odpuščanja.
Po podatkih iz obvestil WARN, ki jih morajo ameriški delodajalci objaviti pred večjimi odpuščanji, polovico vseh primerov v letu 2026 predstavljajo manjša odpuščanja. Čeprav posamezno niso obsežna, ustvarjajo občutek stalne negotovosti.
To potrjujejo tudi odzivi zaposlenih:
- omembe negotovosti glede zaposlitve so se povečale za 63 %,
- neposredne omembe odpuščanj pa za 29 %.
Raziskava opozarja, da posledice odpuščanj pogosto ostanejo prisotne še več let po zaključku reorganizacij, saj vplivajo na organizacijsko kulturo in zaupanje med zaposlenimi.
Vračanje v pisarne ostaja občutljiva tema
Drugi pomemben dejavnik so politike vračanja zaposlenih v pisarne.
Po pandemiji se je hibridno delo uveljavilo kot običajna oblika organizacije dela, vendar številna podjetja znova uvajajo strožje zahteve glede fizične prisotnosti.
Delež delovnih dni, opravljenih od doma, se je v letu 2026 zmanjšal z 27,2 % na 25,7 %, delež popolnoma oddaljenih zaposlitev pa z 12,5 % na 11,1 %.
Hibridno delo ostaja razmeroma stabilno, vendar raziskava kaže, da zaposleni vse pogosteje zaznavajo napetost med pričakovano prisotnostjo v pisarni in željo po večji fleksibilnosti.
Umetna inteligenca spreminja odnos zaposlenih do vodstva
Poseben preobrat raziskava zaznava pri odnosu do umetne inteligence.
Če je bilo leta 2025 razpoloženje zaposlenih glede umetne inteligence še pretežno pozitivno (55 % pozitivnih omemb), se je v letu 2026 razmerje obrnilo. Kar 53 % omemb AI je negativnih, pozitivnih pa 43 %.
Število ocen zaposlenih, ki omenjajo umetno inteligenco, se je v primerjavi z letom 2022 povečalo za 240 %, kar pomeni, da AI postaja ena najpogosteje izpostavljenih tem v organizacijah.
Zaposleni izražajo predvsem zaskrbljenost zaradi dveh trendov:
- vse pogostejših zahtev vodstev po uporabi umetne inteligence,
- hkratnega povezovanja uvajanja AI z zmanjševanjem števila zaposlenih.
Po oceni raziskovalcev prav ta kombinacija pomembno vpliva na zmanjševanje zaupanja v vodstva.
Kaj pomenijo ugotovitve za organizacije?
Podatki Glassdoor kažejo, da je kakovost voditeljstva vse pomembnejši dejavnik organizacijske odpornosti. V razmerah hitrih tehnoloških sprememb, reorganizacij in negotovosti zaposleni ne ocenjujejo le poslovnih rezultatov podjetja, temveč predvsem način, kako vodstva sprejemajo odločitve, komunicirajo spremembe in vključujejo zaposlene.
Za podjetja to pomeni, da postajajo zaupanje, psihološka varnost, kakovost komunikacije in verodostojnost vodij pomembni dejavniki uspešnosti, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih, zadržanje ključnih kadrov ter sposobnost organizacije za uvajanje sprememb.
Vse več raziskav namreč potrjuje, da organizacije dolgoročno ne izgubljajo konkurenčnosti predvsem zaradi pomanjkanja strategij ali tehnologij, temveč zaradi izgube zaupanja med vodstvom in zaposlenimi.
