Fotovoltaika je ena najpomembnejših tehnologij energetskega prehoda, njen nadaljnji razvoj pa je vse bolj odvisen od sistemske integracije, prožnosti omrežja in povezovanja različnih energetskih sektorjev. To je bilo osrednje sporočilo 12. Slovenske fotovoltaične konference, ki je bila ta teden na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Dogodek je zaznamovalo tudi več obletnic: 20 let delovanja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, 20 let Slovenske fotovoltaične konference ter 20 let Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko (ETIP-PV).
Strokovnjaki so izpostavili, da so sončne elektrarne v letu 2025 globalno postale največji vir električne energije, kar je posledica hitrega tehnološkega napredka, nižjih stroškov in večje fleksibilnosti. Ob tem se v Sloveniji vse bolj uveljavlja model sončnih elektrarn s hranilniki, ki omogoča aktivno upravljanje in trgovanje z električno energijo.
Poseben poudarek je bil namenjen razkoraku med ambicioznimi evropskimi cilji in dejanskimi proizvodnimi zmogljivostmi. Razprave so pokazale, da krepitev evropske proizvodnje fotovoltaičnih komponent ne vpliva bistveno na končno ceno elektrike, ima pa pomembno vlogo pri energetski in industrijski suverenosti. Ključen potencial razvoja ostaja v povezovanju sončnih elektrarn s hranilniki in pametnimi omrežji, pri čemer izstopajo tudi nove tehnologije, kot so perovskitne tandemske sončne celice.
Slovenija nad evropskim povprečjem, a še z vrzeljo
Slovenija je imela konec leta 2025 nameščenih več kot 68.000 sončnih elektrarn s skupno močjo 1.519 MW, kar pomeni 8-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Z 723 W inštalirane moči na prebivalca se uvršča približno 20 odstotkov pod evropsko povprečje.
Med konkretnimi projekti je bil izpostavljen tudi razvoj sončne elektrarne Kanalski Vrh, ki poleg fotovoltaike vključuje možnosti nadgradnje v hibridni park obnovljivih virov z vetrno in plavajočo sončno energijo.
Energetski sistem postaja digitalen in prožen
Drugi del konference je bil namenjen prožnosti elektroenergetskega sistema. Poudarjeno je bilo, da je večja integracija sončnih elektrarn mogoča le ob razvoju enostavnih in dostopnih rešitev za upravljanje fleksibilnosti na strani odjemalcev.
Pametna omrežja se po mnenju strokovnjakov razvijajo v digitalne ekosisteme, ki v realnem času povezujejo proizvodnjo, porabo in shranjevanje energije. Električna vozila vse bolj prevzemajo vlogo aktivnih elementov energetskega sistema, saj lahko s pomočjo digitalnih orodij optimizirajo polnjenje glede na cene elektrike in obremenitev omrežja.
Hranilniki, vodik in novi tržni modeli
V tretjem sklopu so strokovnjaki razpravljali o vlogi hranilnikov energije in novih pristopih k upravljanju elektroenergetskega sistema. Med rešitvami so izpostavili vodik kot pomemben element za shranjevanje presežkov energije ter povezovanje elektroenergetskega in plinskega sistema.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi dinamičnim cenam električne energije, ki omogočajo optimizacijo delovanja sončnih elektrarn in baterijskih sistemov, hkrati pa vplivajo na razvoj novih tržnih modelov.
Energetski prehod kot povezovanje sistemov
Konferenca je pokazala, da energetski prehod ne temelji več zgolj na razvoju posameznih tehnologij, temveč na njihovem povezovanju v celovit, digitalen in prilagodljiv energetski sistem. Fotovoltaika ostaja osrednja tehnologija, njen prihodnji razvoj pa bo vse bolj odvisen od omrežij, hranilnikov, mobilnosti in novih poslovnih modelov.
