Le še manj kot štiri leta nas ločijo od leta 2030, vendar svet ni na poti doseganja Agende 2030 za trajnostni razvoj. Po najnovejšem poročilu Sustainable Development Report 2026 naj bi bilo do konca desetletja doseženih le 16 % zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Kljub temu večina držav članic Združenih narodov ostaja zavezana skupnemu okviru, medtem ko se povečujejo geopolitične napetosti in razlike v podpori globalnemu sodelovanju.
Mreža UN Sustainable Development Solutions Network (SDSN) je 23. junija 2026 v Parizu objavila že 11. izdajo poročila Sustainable Development Report (SDR), ki spremlja napredek vseh držav članic ZN pri izvajanju 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poročilo opozarja, da zadnja leta izvajanja Agende 2030 zahtevajo bistveno močnejšo usmeritev od sprejemanja zavez k dejanskemu izvajanju – predvsem z učinkovitejšim financiranjem, upravljanjem ter uporabo znanosti in podatkov pri odločanju.
Letošnja izdaja vključuje SDG indeks in preglednice uspešnosti držav, ki ocenjujejo napredek pri vseh 17 ciljih, ter nov indeks podpore multilateralizmu v okviru Združenih narodov (UN-Mi). Ta meri, kako države podpirajo in sodelujejo v sistemu ZN. Avtorji ugotavljajo, da podpora trajnostnemu razvoju kot globalnemu okviru ostaja široka, vendar nekatere države, posebej Združene države Amerike, izražajo vse močnejše nasprotovanje konceptu trajnostnega razvoja in multilateralnim institucijam.
Poročilo vključuje tudi dve novi raziskavi: mednarodno raziskavo med strokovnjaki SDSN o prizadevanjih vlad za doseganje SDG ter obsežno javnomnenjsko raziskavo v 127 državah o izzivih in pogojih za izvajanje ciljev. Rezultati kažejo, da javnost večinoma podpira nadaljevanje globalnega okvira trajnostnega razvoja tudi po letu 2030, vendar opozarjajo na velike razlike med regijami glede sposobnosti izvajanja, kakovosti upravljanja in dostopa do finančnih virov.
Predsednik SDSN in eden vodilnih avtorjev poročila, prof. Jeffrey D. Sachs, poudarja, da podpora trajnostnemu razvoju po svetu ostaja močna, vendar napredka ni mogoče doseči brez miru in mednarodnega sodelovanja. Po njegovih besedah mora naslednje obdobje trajnostnega razvoja dati prednost izvajanju, stabilnemu financiranju in učinkovitemu upravljanju na vseh ravneh. Tudi dr. Guillaume Lafortune, podpredsednik SDSN in glavni koordinator poročila, opozarja, da trenutne geopolitične razmere preizkušajo odpornost multilateralnega sistema. Prihodnji okvir po letu 2030 bo moral po njegovem mnenju temeljiti na prenovi globalne finančne arhitekture, močnejši vlogi regionalnih in lokalnih institucij ter večjem vključevanju civilne družbe in znanstvenih ustanov.
Ključno sporočilo poročila je, da vprašanje trajnostnega razvoja po letu 2030 ne bo več predvsem vprašanje oblikovanja ciljev, ampak sposobnosti držav, gospodarstva in institucij, da jih pretvorijo v merljive rezultate.
