Z začetkom poletnih počitnic se ponovno odpira tudi vprašanje izplačila regresa za letni dopust, ene ključnih pravic zaposlenih v Sloveniji. Delodajalci morajo regres izplačati najpozneje do 1. julija v višini najmanj minimalne plače, ki letos znaša 1481,88 evra bruto. Kljub izboljšavam na tem področju pa ostajajo kršitve te pravice med najpogostejšimi v delovnih razmerjih, piše portal Tax Fin Lex.
Po določilih zakonodaje ima delavec, zaposlen celo leto, pravico do regresa v višini najmanj minimalne plače, pri čemer je regres do višine povprečne plače neobdavčen. V primeru krajšega delovnega časa ali zaposlitve med letom je delavec upravičen do sorazmernega dela regresa. Izjemoma se lahko izplačilo prestavi do 1. novembra, vendar le ob likvidnostnih težavah delodajalca in pod pogoji kolektivnih pogodb.
Neizplačilo regresa predstavlja prekršek, za katerega so predpisane globe od 3000 do 20.000 evrov za pravne osebe, manjši delodajalci pa so kaznovani z globami od 1500 do 8000 evrov. Odgovorne osebe so lahko kaznovane z dodatnimi globami do 2000 evrov.
Kršitev je manj, a še vedno pogosta
Podatki Finančne uprave RS kažejo, da se število delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, sicer zmanjšuje. Leta 2025 je bilo takih 6256, leta 2023 8807, leta 2021 pa več kot 10.000.
Kljub temu Inšpektorat RS za delo ugotavlja, da ostajajo kršitve, povezane s plačilom za delo – zlasti regresom – najpogostejša oblika kršitev na področju delovnih razmerij. Leta 2025 so inšpektorji zaznali 3108 kršitev s področja plačila za delo, od tega 1329 neposredno povezanih z regresom.
Na inšpektoratu opozarjajo, da se nekatere kršitve ponavljajo: delodajalci regres izplačujejo v več delih, se sklicujejo na likvidnostne težave, izplačujejo v gotovini ali pa celo zahtevajo vračilo izplačanih zneskov. Pogoste so tudi nejasnosti pri izplačilu sorazmernega dela regresa.
Inšpektorat sicer lahko delodajalce sankcionira, ne more pa zagotoviti dejanskega izplačila dolžnih zneskov. Delavci morajo svoje pravice uveljavljati prek delovnega sodišča.
Regres tudi kot orodje za nagrajevanje zaposlenih
Na drugi strani se delodajalci v nekaterih panogah odločajo za izplačila, ki bistveno presegajo zakonski minimum. V pogojih pomanjkanja kadrov regres vse pogosteje uporabljajo tudi kot obliko nagrajevanja in privabljanja zaposlenih. V številnih podjetjih v bančništvu, energetiki, farmaciji in telekomunikacijah so letos ponovno izplačali najvišje neobdavčene zneske, vezane na povprečno plačo.
Skupni obseg izplačanih regresov v Sloveniji v zadnjih letih občutno narašča. Leta 2024 je 71.092 delodajalcev skupaj 877.861 zaposlenim izplačalo 1,46 milijarde evrov regresa, kar je 6,4 odstotka več kot leto prej. Trend kaže, da regres postaja vse pomembnejši element nagrajevanja v delovnih razmerjih, hkrati pa ostaja eno ključnih področij nadzora delovne inšpekcije.
