Voditelji držav skupine G7 so dosegli dogovor o tesnejšem sodelovanju na področju kritičnih mineralov, s katerim želijo zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev, predvsem Kitajske. Med ključnimi ukrepi so usklajevanje strateških zalog ter vzpostavitev nove mednarodne platforme, pri kateri bo pomembnejšo vlogo dobila tudi Mednarodna agencija za energijo.
Zahodne države si prizadevajo diverzificirati oskrbo s surovinami, ki so ključne za obrambno industrijo, napredne tehnologije in prehod na obnovljive vire energije. Kritični minerali, kot so litij, nikelj in redke zemeljske kovine, postajajo vse pomembnejši za proizvodnjo baterij, električnih vozil, vetrnih turbin in drugih strateških tehnologij.
Čeprav Kitajska v skupni izjavi ni bila neposredno omenjena, so voditelji poudarili cilj, da do leta 2030 odvisnost od posameznega dobavitelja zunaj držav G7 in partnerskih držav pri redkih zemeljskih kovinah ter trajnih magnetih zmanjšajo pod 60 odstotkov. Dolgoročni cilj je doseči raven 50 odstotkov ali manj v najkrajšem možnem času.
Države G7 nameravajo vzpostaviti usklajene in medsebojno združljive mehanizme za upravljanje oskrbe s kritičnimi surovinami. Pilotni projekt bo sprva zajemal litij in nikelj, pri čemer želijo preprečiti negativne vplive na konkurenčnost gospodarstva in omejiti dodatne stroške za podjetja.
V naslednjih letih naj bi sistem vsako leto razširili še na pet novih surovin, s posebnim poudarkom na redkih zemeljskih elementih, ki imajo ključno vlogo v visokotehnološki industriji.
Voditelji G7 so ob robu srečanja razpravljali tudi o razvoju umetne inteligence. V pogovorih z vodilnimi predstavniki tehnološkega sektorja, med njimi Sam Altman in Dario Amodei, so se osredotočili na vprašanja odgovornosti sistemov umetne inteligence, delovanja digitalnih agentov ter izzive, povezane z razlikovanjem med resničnimi in zavajajočimi informacijami.
