Tri največja evropska jeklarska podjetja – ArcelorMittal Europe, Thyssenkrupp Steel in Voestalpine – so po poročanju ESG Today v odprtem pismu pozvala evropske odločevalce, naj začasno ustavijo nadaljnje zviševanje stroškov emisij v okviru sistema trgovanja z emisijami EU (ETS). Po njihovem mnenju trenutna usmeritev sistema resno ogroža konkurenčnost evropske industrije in lahko vodi v njen postopni zaton.
Podjetja, ki skupaj predstavljajo približno 60 odstotkov evropske integrirane proizvodnje jekla, poudarjajo, da podpirajo podnebne cilje Evropske unije in vlagajo v razogljičenje proizvodnje. Kljub temu opozarjajo, da ključni pogoji za uspešen zeleni prehod še niso vzpostavljeni. Med največjimi izzivi izpostavljajo visoke cene električne energije, omejeno dostopnost zelenega vodika, pomanjkanje podpore za nizkoogljične tehnologije ter nezadostno razvite trge za zeleno jeklo.
Evropski sistem ETS, ki deluje od leta 2005, določa ceno izpustom ogljikovega dioksida v energetsko intenzivnih panogah. Ker se dovoljene emisije postopno zmanjšujejo, stroški emisijskih kuponov rastejo. Jeklarji opozarjajo, da bi lahko ob nespremenjenih pravilih stroški proizvodnje jekla do začetka prihodnjega desetletja narasli za okoli 50 odstotkov.
Po njihovih ocenah bi to lahko povzročilo od 30- do 40-odstotni upad proizvodnje v evropski predelovalni industriji, ki uporablja jeklo, ter ogrozilo do pet milijonov delovnih mest v celotni vrednostni verigi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer že napovedala pregled sistema ETS, celovita revizija je predvidena julija 2026. Evropska komisija sistem zagovarja kot eno ključnih orodij za zmanjševanje emisij, pospeševanje prehoda na čiste vire energije in financiranje zelenih tehnologij.
Jeklarska podjetja zato zahtevajo začasno zamrznitev nadaljnjega povečevanja stroškov ETS, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za ekonomsko vzdržno razogljičenje industrije. Prav tako pozivajo k usmerjanju prihodkov od emisijskih kuponov v industrijske naložbe ter k ukrepom, ki bi evropskim proizvajalcem omogočili enakovredno konkuriranje podjetjem iz držav brez primerljivih ogljičnih obremenitev.
Po besedah vodstva podjetij Evropa ne izbira med podnebnimi ambicijami in konkurenčnostjo, temveč med podnebno strategijo, ki krepi gospodarsko odpornost, in takšno, ki bi lahko oslabila evropsko industrijsko bazo.
