Skoraj vsi prebivalci Evropske unije menijo, da je zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti pomembna, pri čemer jih več kot polovica pričakuje, da bo EU aktivno obnavljala naravo in popravljala škodo, ki jo je povzročil človek. To kaže najnovejša raziskava javnega mnenja o odnosu Evropejcev do narave in biodiverzitete.
Kar 96 odstotkov vprašanih meni, da imamo ljudje moralno odgovornost skrbeti za naravo, medtem ko jih 95 odstotkov poudarja, da sta zdravje in dobro počutje neposredno odvisna od ohranjene narave in biotske raznovrstnosti. Podobno visok delež anketirancev prepoznava pomen biodiverzitete za dolgoročni gospodarski razvoj in spopadanje s podnebnimi spremembami.
Raziskava kaže tudi, da Evropejci vse bolje razumejo gospodarski pomen narave. Kar 93 odstotkov jih meni, da je biotska raznovrstnost nepogrešljiva za proizvodnjo hrane, surovin in zdravil.
Onesnaževanje ostaja največja grožnja
Kot največjo nevarnost za biotsko raznovrstnost Evropejci še naprej izpostavljajo onesnaževanje zraka, tal in voda. Kar 94 odstotkov vprašanih meni, da onesnaževanje močno ali precej ogroža naravo.
Med največjimi grožnjami so tudi industrijske nesreče in druge nesreče, ki jih povzroči človek, kot so razlitja nafte, ter spreminjanje naravnih območij v druge namene rabe prostora. Obe grožnji kot pomembni prepoznava več kot 90 odstotkov anketirancev.
Podpora obnovi narave in podpori kmetom
Največ vprašanih meni, da bi morala Evropska unija v prihodnje prednostno vlagati v obnovo narave in biotske raznovrstnosti, da bi odpravila posledice človekovega poseganja v okolje.
Na lokalni ravni si Evropejci najbolj želijo finančne podpore za kmete, ribiče, upravljavce zemljišč in lokalne skupnosti, ki sodelujejo pri varovanju narave. Takšen ukrep podpira 45 odstotkov vprašanih. Tik za tem je zahteva po jasnih in razumljivih okoljskih pravilih za podjetja, ki jo podpira 44 odstotkov anketirancev.
Večja prepoznavnost omrežja Natura 2000
Raziskava kaže tudi na naraščajočo prepoznavnost evropskega omrežja zaščitenih območij Natura 2000. Zanj je že slišalo 42 odstotkov Evropejcev, kar kaže na vse večjo ozaveščenost o pomenu zaščite najdragocenejših naravnih območij v Evropi.
