Varnost in zdravje v gradbeništvu
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Do sredine aprila 2026 je v slovenskem gradbeništvu umrlo pet delavcev, kar presega skupno število tovrstnih smrtnih nezgod v letu 2025.
Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v letu 2025 v okviru 5.091 pregledov ugotovili 9.623 kršitev in največ kršitev je bilo ugotovljenih prav v gradbeništvu (29,3 %). Najpogostejše nepravilnosti so bile povezane z:
- ocenjevanjem tveganj in priprave izjave o varnosti z oceno tveganja,
- urejenostjo in varnostjo delovnih mest na prostem, še zlasti na gradbiščih,
- zagotavljanjem osebne varovalne opreme (izstopa neuporaba osebne varovalne opreme med delavci, čeprav jim jo je delodajalec zagotavljal in jim je bila na voljo, in sicer v 636 primerih, od tega na gradbiščih v 141 primerih),
- urejenostjo delovnega okolja in delovnih mest,
- zagotavljanjem zdravstvenega varstva delavcev,
- usposabljanjem delavcev za varno delo ter
- zagotavljanjem ustrezne delovne opreme.
Inšpektorji tudi ugotavljajo, da delodajalci v opaznem številu primerov tujim delavcem, ki opravljajo delo na gradbiščih, ne zagotavljajo osebne varovalne opreme. Delodajalci se še vedno premalo zavedajo, da ni dovolj, da osebno varovalno opremo delavcem le priskrbijo, temveč so dolžni tudi poskrbeti, da jo delavci uporabljajo. Največ teh kršitev je tudi tokrat zaznati predvsem v gradbeni dejavnosti.
Delo na višini in usmerjeni nadzor gradbišč
V skladu z zahtevami Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih so naročniki del na inšpektorat v letu 2025 prijavili začetek gradenj na 2.490 gradbiščih, prijavljena gradbišča pa so bila v letu 2025 povprečno aktivna 7,5 meseca. V letu 2025 so inšpektorji s področja nadzora varnosti in zdravja pri delu v gradbeni dejavnosti opravljali nadzore čez vse leto ter pregledali 460 gradbišč in 126 delovišč, na katerih so se večinoma izvajala kratkotrajna dela na višini.
Inšpektorji so na gradbiščih in deloviščih opravili 1.931 pregledov pri 1.177 subjektih, ugotovili 2.434 kršitev in izdali 1.249 ukrepov. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih v zvezi z delom na višini (varnostne ograje, odri, dostopi), z zagotavljanjem uporabe in z neuporabo osebne varovalne opreme, s pisnim sporazumom na gradbiščih in z neupoštevanjem navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu. Še zlasti je treba opozoriti na ugotovitve pri nadzorih delovišč, na katerih se opravljajo kratkotrajna dela, saj delavci pri delih na višini praviloma ne upoštevajo predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. V zadnjih letih je opaziti izrazito povečanje neuporabe osebne varovalne opreme (varnostna čelada, varnostni pas) med delavci na gradbiščih in deloviščih. Čeprav morajo delodajalci v skladu z zakonodajo delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, si pogosto ne upajo izvajati prevelikega pritiska na delavce, saj ti zlahka zamenjajo delodajalca, kar se v praksi pogosto dogaja.
V letu 2025 sta na slovenskih gradbiščih, ki jih je v skladu z zakonodajo treba prijaviti inšpektoratu, umrla dva delavca. Prvi delavec je umrl, ko ga je povozil bager, drugi pa je izgubil življenje zaradi zasutja v 1,5 metra globokem izkopu. Dve smrtni nezgodi sta se v letu 2025 zgodili tudi na deloviščih, za katera prijava inšpektoratu ni bila obvezna. Prvi delavec je umrl po padcu z odra z višine osmih metrov, drugi delavec pa je umrl zaradi padca s strehe med menjavo strešne kritine.
Z usmerjenim nadzorom gradbišč s poostrenimi nadzori bo inšpektorat nadaljeval tudi v prihodnje, vključno z nadzori dela na prostem pri visokih temperaturah, kjer lani inšpektorat ni zaznal kršitev.
Kako pa je področjem VZD v praksi, pri gradbenih podjetjih? Njihove izkušnje podajamo v nadaljevanju.
Vloga varnosti in zdravja pri delu (VZD)
V okviru Skupine Slovenskih železnic v podjetju SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. (v nadaljevanju: SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d.) sta varnost in zdravje pri delu temeljni vrednoti in nujna pogoja za učinkovito delovanje in uspešno poslovanje. Narava dela na železniški infrastrukturi je takšna, da so na terenu nenehno prisotne specifične nevarnosti, kot sta železniški promet mimo gradbišč in elektrika, zato sta posebna pozornost na varnost in zdravje pri delu neločljiv del vsakega delovnega procesa. Ohranjanje visoke ravni varnosti pri delu je nujno za zagotavljanje zdravja zaposlenih, poleg tega pa neposredno vpliva tudi na ugled podjetja in učinkovitost izvedbe projektov.
Tudi družba Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d. d. (v nadaljevanju: družba Kostak) prepoznava pomembnost VZD pri svojih dejavnostih in ima formalno opredeljeno politiko VZD, ki jo povezujejo z drugimi področji preko raznih internih projektov, promocij zdravja in preko usposabljanj.
Najpogostejše nevarnosti in tveganja pri delu na gradbiščih
- Padci z višine: nastanejo pri delu na odrih, strehah, lestvah ali ob nezaščitenih robovih.
- Udarci predmetov in rušenje: nevarnost padajočega orodja, materiala ali zrušitve konstrukcij.
- Gradbena mehanizacija in vozila: trki, povoženja ali prevrnitev gradbenih strojev.
- Električni udar: nepravilno urejena gradbiščna elektrika, poškodovani kabli ali stik z nezaščitenimi električnimi vodi.
- Nevarne snovi: izpostavljenost kemikalijam, prahu (npr. kremenčev prah), azbestu ali hlapom.
- Fizični dejavniki: hrup, vibracije, prekomerno delo na soncu ali mrazu.
Družba Kostak navaja kot najpogostejše nevarnosti na svojih gradbiščih pomanjkljive odre, neustrezne dostope, varnostne ograje, neustrezne ali poškodovane lestve, nezavarovane odprtine, neuporabo osebne varovalne opreme, neustrezne ali poškodovane električne podaljške, zavarovanje brežin, navezovalno opremo za dvigovanje bremen ter delo na višini.
Z odpravo navedenih nevarnosti in z nenehnim preventivnim delovanjem z usposabljanjem zaposlenih in dosledno kontrolo izvajanja ukrepov za varno in zdravo delo na gradbiščih in deloviščih je možno tveganja za poškodbe in njihove posledice držati v sprejemljivih mejah. Pri tem so pomembni ustrezni periodični zdravniški pregledi, osveščanje z rednimi usposabljanji strokovnega kadra z novostmi na področju VZD ter prenašanje pridobljenega znanja na vse zaposlene. Zaposlene usposabljajo po posameznih skupinah, npr. glede rokovanja z nevarnimi orodji, predstavijo dobro in slabo prakso, ozavestijo jih z nezgodami pri delu in vzroki za nezgodo ter predlaganimi ukrepi. Pri rednih usposabljanjih poudarjajo tudi vestno in redno nošenje osebne varovalne opreme ter upoštevanje varnostnih ukrepov. Redno analizirajo upoštevanje varnostnih ukrepov in posodabljajo interno dokumentacijo, da se čim bolj zmanjšajo tveganja na delovnih mestih.
Na gradbiščih družbe SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. se prav tako srečujejo s številnimi tveganji za varnost in zdravje. Najpomembnejša so:
- Železniški promet: Največje tveganje je nalet vlaka na delovišče ali skupino, ki izvaja gradbena ali vzdrževalna dela. Varnost pri delu na progi se zagotavljajo z več ukrepi. Ti vključujejo stalno progovno čuvajsko službo, sodobne avtomatske opozorilne sisteme ter strogo upoštevanje režima zaprtega tira.
- Električna napetost: Zaradi dela v neposredni bližini voznega omrežja obstaja visoko tveganje električnega udara. Za varno delo je zato obvezno dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov, kot so izklop napetosti na delovnem odseku, namestitev ozemljitev ter obvezna uporaba izolirane opreme in orodja.
- Delo s težko mehanizacijo: Prisotnost težkih in specialnih progovnih strojev, kot so podbijalke, zahteva najvišjo stopnjo previdnosti. Družba tveganja obvladuje z rednimi tehničnimi pregledi mehanizacije, dosledno uporabo osebne varovalne opreme (vključno s čeladami in odsevnimi oblačili) ter s strogim spoštovanjem protokolov gibanja znotraj delovnega območja.
Dobre prakse
Pri družbi Kostak so se kot najučinkovitejši ukrepi izkazali predvsem okrepitev službe VZD z dodatnimi inženirji, razdelitev področij dela med varnostne inženirje (predvsem po sektorjih in službah, ki jih lahko učinkoviteje nadzorujejo) ter sodelovanje z zunanjo detektivsko službo pri izvajanju alkotestov in testov na prisotnost drog. Zaposleni kot pozitivno ocenjujejo tudi bonitete, ki jih imajo v okviru projektov promocije zdravja ali družini prijaznega podjetja, kot so možnosti izobraževanja, anonimno psihološko svetovanje itd.
Družba SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. pa kot svoje dobre prakse izpostavlja:
- Tehnološke rešitve: Uvajanje sodobnih elektronskih sistemov za opozarjanje na prihod vlaka, ki zmanjšujejo možnost človeške napake.
- Izobraževanja: Redni praktični prikazi reševanja iz nevarnih situacij in simulatorji za upravljavce težkih strojev.
Izzivi
Pri družbi Kostak kot največja ocenjujejo fizična tveganja zaradi veliko omejitev na zdravniških pregledih. Sledijo organizacijska tveganja, ker imajo veliko intervencijskih del, ki jih je treba organizacijsko prilagoditi v trenutku in občasno to povzroča veliko stresa za delavce. Posledično se včasih zgodijo tudi kakšne poškodbe ali skoraj dogodki.
Največji praktični izzivi pa so bili predvsem vzpostavitev novih pravil in ukrepov, redno reševanje problematike kakovosti, uporaba osebne varovalne opreme ter povečan nadzor pri delu. Zaradi zaposlovanja tujcev je bilo treba zagotoviti tudi navodila za delo in usposabljanja v jeziku, ki ga razumejo dotični zaposleni oziroma v angleščini. Izvajajo tudi usposabljanja na temo »dobre in slabe prakse«, kjer izpostavijo težave, tveganja in pomanjkljivosti, predstavijo možnosti rešitev ter se posvetujejo z zaposlenimi. Pri tem pridobivajo tudi ideje in predloge zaposlenih, ki vsakodnevno opravljajo delo in se srečujejo s prepoznanimi tveganji.
Trenutno se soočajo tudi s programom za vodenje evidenc na področju delovne opreme za označevanje in sledenje delovni opremi po lokacijah.
Za družbo SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. pa so največji izzivi kratki časovni roki (zapore), ko delo pod pritiskom časa med zaporo tira povečuje tveganje za napake. Prav tako so zanje ključni vremenski ekstremi, ker delo na prostem poteka v vseh letnih časih (vročinski valovi, mraz, močna vlaga). Pomembna pa je tudi kadrovska dinamika, in sicer pomanjkanje izkušenih delavcev in uvajanje novih sodelavcev v specifično okolje železnice.
Usposabljanja zaposlenih za varno delo na gradbiščih
Družba Kostak izvaja redna usposabljanja in redna interna usposabljanja na določeno temo, ki predstavlja trenutno tveganje za nezgode zaradi spremembe tehnologije, delovnega procesa ali navad pri delu. Vsak novozaposleni mora najprej opraviti zdravniški pregled, nato usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost. Dodeli se mu tudi osebna varovalna in zaščitna oprema na osebno zadolžitev. Dejansko izvajanje ukrepov zagotavljajo z rednimi obhodi, obiski delovišč in nadzorom izvajanja ukrepov ter z zapisniki o ugotovitvah izvajanja.
Sistem usposabljanja v družbi SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. je večstopenjski – od splošnih tečajev VZD do zahtevnih specialističnih izpitov za železniško osebje (strojevodje, progovni čuvaji, premikači, vozniki progovnih vozil). Teoretično znanje si na gradbiščih prizadevajo prenašati v prakso, poleg tega pa opravljajo redne in nenapovedane nadzore. Vodje del in strokovni sodelavci za VZD na terenu striktno preverjajo uporabo zaščitne opreme in spoštovanje vseh varnostnih protokolov.
Podizvajalci in tuji delavci
Vsi zunanji partnerji družbe SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. so vključeni v njihov sistem varnosti in zdravja pri delu, in sicer z:
- usposabljanjem v skladu s procesom »Varno načrtovanje javne železniške infrastrukture«, s katerim se morajo seznaniti pred pričetkom del,
- varnostnim načrtom gradbišča, s katerim se morajo seznaniti, preden začnejo delo,
- skupnimi koordinacijskimi sestanki, kjer se uskladijo delovni procesi in opredelijo tveganja medsebojnega oviranja.
Pri družbi Kostak morajo morebitni zunanji sodelavci dostaviti potrdila o usposobljenosti na področju VZD in varstva pred požarom, zdravniško spričevalo ter podpisati pisni sporazum o varnem delu na skupnih deloviščih. Nadzor nad izvajanjem ukrepov s področja VZD izvajajo tudi pri podizvajalcih, ki izvajajo delo na njihovih gradbiščih in deloviščih.
Sistem spremljanja poškodb in skoraj dogodkov
Družba Kostak ima zastavljene konkretne cilje VZD, kot je zmanjšanje nezgod, bolniških odsotnosti in preko promocije zdravja tudi izboljšanje počutja zaposlenih. Cilje glede nezgod in bolniških odsotnosti imajo opredeljene v internem aktu, ki se vsako leto osveži ter se z njim seznani vodstveni kader, svet delavcev in sindikat. Za leto 2026 so si zastavili 3 najpomembnejše cilje, in sicer:
- število nesreč pri delu/število zaposlenih naj ne bi bilo višje kakor 3,5 %,
- število ur odsotnosti zaradi nesreč/skupno število ur naj ne bi bilo višje od 0,5 % in
- boleznine naj ne bi bile višje kot 6,0 %.
Cilj nezgod pri delu je 0, vendar je ob dejavnostih, ki jih podjetje upravlja, težko dosegljiv.
Sistematični nadzor družbe SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. nad varnostjo pri delu, ki ga uresničujejo v podjetju, temelji na natančni statistični obdelavi in analizi vseh izrednih dogodkov. Sistem spremljanja in analize vključuje:
- Primerjalno statistiko: Redno spremljajo število poškodb pri delu in jih primerjajo s podatki iz preteklih let, kar omogoča prepoznavanje dolgoročnih trendov in ocenjevanje splošnega stanja varnosti.
- Analizo pogostosti in resnosti: Uporabljajo standardizirana kazalnika (stopnjo pogostosti in stopnjo resnosti poškodb), s katerima merijo učinkovitost varnostnih ukrepov glede na skupno število opravljenih delovnih ur.
- Podrobno analizo izrednih dogodkov: Vsako poškodbo natančno raziščejo z več vidikov (vzrok, lokacija in vrsta dela). Na podlagi ugotovitev uvajajo korektivne ukrepe, da preprečijo ponovitve.
Po primerjavi analiz preteklih let se skupno število poškodb pri delu vztrajno zmanjšuje.
Psihosocialna tveganja
Čeprav so v gradbeništvu psihosocialna tveganja pogosto spregledana, se jih v družbi SŽ-ŽGP Ljubljana, d.d. zavedajo in zato skrbijo za preventivo, številne aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in zdravstveno preventivo. Zdravstvena preventiva je poseben program za zaposlene, namenjen krepitvi zdravja, izboljšanju psihofizičnih sposobnosti in s tem povečevanju delovne sposobnosti.
V okviru Skupine Slovenske železnice pa je organizirana tudi psihosocialna pomoč zaposlenim. Njen namen je lajšanje in razbremenjevanje čustvenih in duševnih stisk, iskanje ustreznih rešitev ter zagotavljanje prve psihosocialne pomoči (PPP) ali psihološke podpore zaposlenim v obliki razbremenilnih pogovorov ob izrednem dogodku.
Tudi družba Kostak prepoznava pomembnost psihosocialnih tveganj, tako da financira dodatne ukrepe s tega področja, kot je anonimno psihološko svetovanje.
Naložba v ljudi
Varnost in zdravje pri delu v gradbeništvu predstavljata enega ključnih dejavnikov uspešnega, kakovostnega in trajnostnega izvajanja gradbenih projektov. Zaradi narave dela, uporabe težke mehanizacije, dela na višini ter številnih drugih tveganj ostaja gradbeništvo med najbolj nevarnimi gospodarskimi panogami, zato je sistematično upravljanje varnosti nujno na vseh ravneh delovnega procesa. Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ne temelji zgolj na izpolnjevanju zakonskih zahtev, temveč predvsem na razvijanju varnostne kulture, odgovornosti zaposlenih in stalnem izobraževanju vseh udeležencev gradbenih procesov. Pomembno vlogo imajo tudi sodobne tehnologije, ustrezna zaščitna oprema ter dosledno izvajanje preventivnih ukrepov, s katerimi lahko bistveno zmanjšamo število nezgod in tudi poklicnih obolenj.
Za izboljšanje stanja na področju VZD v gradbeništvu je potrebno nadaljnje sodelovanje med delodajalci, zaposlenimi, strokovnimi službami in državnimi institucijami. Le s skupnim pristopom, rednim nadzorom ter stalnim izboljševanjem delovnih pogojev bo mogoče ustvariti varnejše delovno okolje in zmanjšati posledice nesreč pri delu, kot jih tudi v medijih videvamo skoraj vsakodnevno. Vlaganje v varnost in zdravje pri delu zato ne predstavlja stroška, temveč dolgoročno naložbo v ljudi, kakovost dela in uspešnost gradbenega sektorja.
