Digitalizacija in prihodnost
| Avtorja: mag. Primož Praper, udgi in Jure Jevšenak, mag. inž. arh. |
V podjetju EUTRIP, d.o.o. se že preko 20 let ukvarjajo s področjem svetovalnega inženiringa, ki vključuje pripravo in vodenja investicij, spodbujanja trajnostne gradnje, uvajanje digitalne preobrazbe gradnje in energetskega upravljanja novih tehnologij. Trenutno v različnih vlogah sodelujejo pri gradnji preko sto sončnih elektrarn, vodenju energetske in statične prenove osmih srednjih šol in dijaških domov, gradnji treh stanovanjskih blokov, novogradnji treh vrtcev, dveh domov za starejše, novogradnji dveh kulturnih domov, celoviti prenovi prostorov za fakulteto in pri gradnji prizidka bolnišnice.
Znano je, da je področje gradnje eno najmanj digitaliziranih poslovnih področij. Zato obstaja mnogo objektivnih razlogov, da investicije trajajo več let ali celo desetletij in je med procesom težko uvajati spremembe. Saj gradnja ne poteka v kontroliranem okolju, temveč vedno na drugi lokaciji s svojimi specifikami, proces vključuje izredno veliko različnih strok in vlog … Hkrati pa je danes izziv toliko večji, saj se ocenjuje, da je prihranek zaradi uvajanja digitalizacije tolikšen, da povrne tudi večje začetne vložke. Po osnovnih vlogah v skladu z zakonodajo so udeleženci pri graditvi štirje: investitor, projektant, nadzornik in izvajalec, pri procesu gradnje pa se skupaj s podizvajalci in dobavitelji število deležnikov povzpne na več sto. In kdo izmed deležnikov naj bi bil nosilec digitalne transformacije? Delni odgovor lahko podamo z odgovorom na vprašanje kdo vodi projekt? Na prvi pogled se zdi, da je projektni manager takšnega projekta vsemogočna oseba, ki lahko odloča brez omejitev. A v praksi se kaže, da ni takšne osebe, temveč je pri različnih deležnikih vključenih mnogo projektnih vodij, ki opravljajo vodenje določenega segmenta. Večja podjetja imajo pri tem definirano vlogo vodje projekta, pogosto pa se ta vloga skriva v nazivih direktor (manjša podjetja), vodja oddelka (srednja podjetja) ali pa koordinator aktivnosti.
Digitalizacija kot ključni izziv gradbeništva
Uvedba celovitega sistema za digitalno vodenje projekta kljub trudu ponudnikov, da bi zagotovili enovito orodje, v praksi zahteva sodelovanje več deležnikov in aplikacij. Na prvi pogled pa bi uvajanje naprednih digitalnih rešitev najlažje zahteval investitor, ki ima vzvod v pogodbah in plačilih izvajalcem. Po drugi strani imajo praviloma največ tehničnega znanja uporabe BIM orodij projektanti, ki pa nimajo celovitega pogleda na projekt, saj praviloma ne upravljajo financ (nepovratnih sredstev), nadzora in upravljanja stavb. Zlasti pri javnih stavbah, kjer investitorji šol, vrtcev, telovadnic in domov za starejše nimajo lastnega inženirskega kadra se kaže, da mora vlogo digitalne preobrazbe in trajnostnih rešitev prevzeti svetovalni inženiring, pri čemer mora biti izpolnjenih nekaj pogojev. Inženir mora biti vključen že v najzgodnejši fazi projekta, sodelovati mora celotni življenjski cikel, imeti mora širok spekter kompetenc, vključno z znanji na področjih digitalizacije in trajnostne gradnje. Tovrsten pristop se v tujini najpogostejše kaže v vlogi inženirja na osnovi mednarodnih vzorcev pogodb FIDIC.
Na letošnji konferenci siBIM v Portorožu (maj 2026) je bilo pri predstavitvi trenutno največjega projekta visokogradnje v Sloveniji (Emonika) predstavljeno, da je naročnik tisti, ki diktira uporabo digitalnih orodij, ker pa nima dovolj lastnega osebja, poverja to nalogo ožji ekipi inženirja. Za večje investicije gradnje (nad 5 MIO) največji tržni delež prevzema orodje Dalux, ki je hkrati aplikacija za projektno vodenje, skupno podatkovno okolje (CDE), pregledovanje BIM modelov (ifc) in upravljanje komunikacije med vsemi deležniki. Za manjše projekte (do 5 MIO), kjer projektna dokumentacija ni modelirana v BIM okolju, je na globalnem trgu na voljo mnogo različnih orodij za projektno vodenje, med naprednimi orodji se uveljavlja Smartsheet, ki je za vključitev novih sodelavcev izredno enostaven, strmejša krivulja učenja pa je za napredne funkcije, ki jih uvaja in jih mora poznati samo svetovalni inženiring in projektna pisarna.
3D posnetki in digitalizacija arhitekturne dediščine
Ker ima na področju trajnostne gradnje prenova prednost pred novogradnjo, kot primer digitalizacije navajamo enega najpomembnejših korakov pri prenovi — pripravo posnetka obstoječega stanja. Takšen posnetek je možno z naprednimi orodji v celoti digitalizirati, tovrsten pristop pa pomeni znaten prihranek časa, višjo stopnjo natančnosti in bistveno višjo kvaliteto storitve.
V podjetju EUTRIP, d.o.o. smo za potrebe projekta INFINITE uporabili natančen 3D posnetek izdelan z LIDAR kamerami, iz katerega se je naredil točkovni oblak stanovanjskega objekta na Ravnah na Koroškem. Posnetek je bil sestavljen iz več kot milijarde točk.
Podobni rezultati so vedno bolj dosegljivi s sodobno dostopno tehnologijo (Sodobna dostopna tehnologija je tehnologija, ki je na voljo v sedanjem času in je dostopna splošni javnosti (Jevšenak, 2025)). Ta tehnologija se je v zadnjih letih razvila tudi v tej smeri. Nekateri mobilni telefoni že imajo vkomponirane LIDAR senzorje, ki omogočajo natančne 3D posnetke prostora. S pomočjo aplikacij, kot npr. Polycam ali pa orodij, kot je Meshroom, Meshlab in Cloudcompare lahko sedaj vsak posameznik z dostopom do spleta in množico kvalitetnih fotografij izdela točkovni oblak z relativno dobro natančnostjo. Tako se lahko potencialna izdelava točkovnih oblakov za različne potrebe projektov pohitri. Posnetke se lahko na takšen način izdeluje tudi interno v podjetju. Tako lahko relativno hitro in dokaj natančno zajamemo podobo stavbnega tkiva, med drugim tudi arhitekturne dediščine. Rezultat je 3D posnetek dejanskega stanja, ki je zamrznjen v času in se ohrani ne glede na kasnejše spremembe na dejanskem objektu. Takšen 3D posnetek z relativno natančnostjo zajame različne kvalitete, lastnosti stavbe in stavbnega tkiva ter ohrani njegovo podobo. Sama natančnost posnetka je odvisna od količine in kvalitete gradiva, iz katerega se sam posnetek generira. Več kvalitetno pridobljenega gradiva pomeni bolj natančen posnetek. Za ustvarjanje takšnega posnetka potrebujemo le telefon in aplikacijo.
3D posnetki stavbnega tkiva in arhitekturne dediščine v svetu niso nikakršna novost, kljub temu v zadnjem času postajajo vedno bolj aktualni. K temu botrujejo tudi nepredvidljive razmere po svetu, vedno večja gostota naravnih nesreč in vedno večje zavedanje, kako pomembno je ohranjati kulturno dediščino, če ne drugače vsaj v digitalni obliki. Med bolj znanimi organizacijami in podjetji, ki se po svetu ukvarjajo z dokumentiranjem arhitekturne dediščine v obliki točkovnih oblakov ali pa poligonskih mrež, je podjetje Iconem, ki je digitaliziralo mnoge spomenike svetovne dediščine. V Sloveniji je med bolj znanimi portal DIKD (Digitalno inoviranje kulturne dediščine), ki zajema več kot 110 3D posnetkov iz celotne Slovenije. 3D posnetki stavb so na portalu dostopni brezplačno. Lahko jih raziskujemo, merimo, prerežemo in si tako pobližje ogledamo same stavbe.
Velik pomen pri integraciji sodobne tehnologije ima dostopnost. Takoj, ko je kvaliteten 3D posnetek dostopen na spletu, ga lahko uporabniki portala, spletne strani ali pa digitalne knjižnice raziskujejo brezplačno. Tako se omogoča izobraževanje in raziskovanje arhitekturne dediščine ter krepi zanimanje za prej omenjeno področje. Sama dostopnost pomembno vpliva tudi pri integraciji orodij sodobne tehnologije v različne delovne procese podjetij in krepitvi znanja širše javnosti na tem področju.
Umetna inteligenca in prihodnost dostopne tehnologije
Podoben razvoj dostopnosti, kot smo ga opisali pri orodjih za posnetek stavbnega tkiva in prostora, se v zadnjem času kaže tudi pri uporabi velikih jezikovnih modelov (LLM), ki vse bolj vstopajo tudi v gradbene in inženirske delovne procese.
V zadnjem času se je zelo razširila uporaba veliko različnih pogovornih robotov (LLM), kot so Chat GPT, Google Gemini, Copilot, Perplexity, Deepseek, Grok in med drugimi tudi Claude, od podjetja Anthropic AI. Še do nedavnega se nam je zdelo, da je tako široka uporaba umetne inteligence dokaj oddaljena, sedaj pa jo uporabljamo na vsakodnevnem nivoju, včasih tudi brez, da bi se to zavedali. Med drugim lahko generirajo grafično gradivo, ustvarjajo zvočne posnetke in kreirajo videoposnetke. Zaradi takšnega bliskovitega razvoja je sedaj ogromno storitev postalo zelo dostopnih širši javnosti brez vmesnih posrednikov ali izvajalcev storitev, ki so bili prej potrebni. Sodobna dostopna tehnologija lahko pomaga tako strokovnjakom kot laikom, da lahko določene postopke in rezultate, za katere so bili prej potrebni zunanji strokovnjaki z znanji različnih tehnologij o zajemu vizualne podobe in iz ostalih področjih, sedaj na osnovnem nivoju izdelajo sami. Takšna pridobitev pripomore tudi k hitrejši in bolj učinkoviti digitalizaciji.
Ob tem je pomembno, da se zavedamo, da so lahko sodobne dostopne tehnologije, ki nas vsak dan bolj obkrožajo, zelo uporabna orodja. Pomagajo nam lahko pri optimizaciji raznih procesov, urejanju serijskega dela ali pri hitrem raziskovanju v množici dokumentov. Po drugi strani pa nas lahko poneumljajo in zavajajo, če jim zaupamo brez pomislekov.
V podjetju EUTRIP, d.o.o. se k uvajanju in uporabi umetne inteligence pristopa sistematsko. Z organizacijo tedenskih izobraževanj se zagotavlja, da se znanje zaposlenih na tem področju krepi. S tem se spodbuja tudi varno rabo različnih orodij umetne inteligence, ki so prisotna na trgu. Z integracijo teh orodij v programe in aplikacije, ki jih zaposleni vsakodnevno uporabljajo, se procese časovno optimizira. Hkrati pa zagotavlja še večjo kvaliteto pri končnem rezultatu, saj se poveča obseg informacij, ki ga je mogoče pridobiti v omejenem času. Tako se lahko naloge opravijo v krajšem času in s še večjim naborom znanja. Kljub pospešeni integraciji orodij sodobne dostopne tehnologije, v tem primeru umetne inteligence v podjetje, obstaja zavedanje, da je pri tem potrebno biti previden. Potrebno je kritično preverjati rezultate in ne slepo zaupati, da je odgovor, ki je bil generiran s pomočjo umetne inteligence, sam po sebi pravilen.
Če zaključimo, sodobna dostopna tehnologija nam danes ponuja izjemne priložnosti, ki so bile še pred kratkim rezervirane le za strokovnjake z visokimi finančnimi in s časovnimi sredstvi. Sodobna dostopna tehnologija je najmočnejše orodje v rokah tistih, ki jo razumejo. Hitrost in obseg informacij, ki jih ta orodja omogočajo, sta vredna le toliko, kolikor je kakovostno znanje, ki stoji za njuno interpretacijo. Digitalizacija arhitekturne dediščine, optimizacija delovnih procesov in demokratizacija strokovnih storitev so le nekatere izmed priložnosti, ki jih ta orodja omogočajo – a le če k njim pristopimo premišljeno, odgovorno in z odprto glavo.
V podjetju EUTRIP, d.o.o. je delo razdeljeno na 5 oddelkov, prav vsi pa so usmerjeni v spodbujanje trajnostne gradnje, digitalizacije in razvoja. V oddelku vodenja projektov je zaposlenih več profesionalnih in visoko usposobljenih senior projektnih managerjev, ki se s svojimi mlajšimi sodelavci v okviru projektne pisarne ukvarjajo z vodenjem projektov za zunanje naročnike. Zaposlene imajo tri pooblaščene inženirje, ki izvajajo nadzor pri gradnji in prevzemajo vlogo inženirja s FIDIC kompetencami. Oddelek za tehnično svetovanje veliko pozornost namenja gradbeni fiziki in naprednim metodam energetskega modeliranja stavb (PHPP, urna metoda) in računskim modelom porabe energije ter vgradnje trajnostnih rešitev in materialov. Oddelek za ekonomiko skrbi za prijave na nepovratna sredstva tako za podjetja, kot tudi javne ustanove, pri čemer izdelujejo tudi investicijsko dokumentacijo, poslovne načrte in potrebne elaborate. Oddelek za energetsko upravljanje sodeluje pri zagonu naprav tehničnih stavbnih sistemov in pri optimizaciji delovanja naprav v času obratovanja. Oddelek za digitalizacijo, razvoj in OVE, pripravlja in vodi razvojne projekte ter uvaja nove tehnologije. Vsakih 5 let izdajo brošuro, kjer predstavijo reference in primere na področju trajnostne lesene gradnje. Že četrto izdajo brošure Les v sodobni koroški arhitekturi za obdobje 2020-2025 so izdali pred kratkim in je na voljo tudi v spletni obliki (https://www.eutrip.si/2026/01/13/novo-ze-cetrta-izdaja-knjige-les-v-sodobni-koroski-arhitekturi-izbrani-primeri-javnih-lesenih-objektov-na-koroskem-in-sirse-podjetja-eutrip/).
